Finančni ministri držav v območju evra so se včeraj prvič pogovorili z novim ciprskim finančnim ministrom Michalisom Sarrisom in izmenjavo mnenj ocenili kot "koristno".
Z novo vlado za krmilom ciprske ladje je evroskupina prepričana, da bo mogoče gladko končati pogajanja o programu pomoči za to otoško državico, ki sicer trajajo rekordno dolgo.
Nikozija je namreč za pomoč svojim bankam in gospodarstvu, ki jih je močno prizadela grška tragedija, zaprosila že pred lanskimi poletnimi počitnicami.
Glavni razlog za zavlačevanje na ciprski strani so bile februarske volitve, na katerih je zmagal prvak desne stranke Disy Nikos Anastasiades. Drugi razlog je bilo upanje ciprskih oblasti, da jim bo s posojilom pomagala Rusija.
Eden največjih kamnov spotike v pogajanjih je vprašanje, kako zagotoviti vzdržnost ciprskega javnega dolga. Trojka med drugim predlaga, naj svoj delež prispevajo tudi varčevalci, a v Nikoziji tudi po volitvah vztrajajo, da je to nesprejemljivo.
Drugi problem so skrbi, povezane s slovesom, ki se drži otoka - da je gnezdo pralcev denarja in davčna oaza.
Na podrobna vprašanja o programu pomoči za Ciper je Dijsselbloem včeraj vseskozi le ponavljal enak odgovor: nova vlada je šele začela delati, opravili smo šele prve pogovore, računamo na dogovor, ki bo "izvedljiva in vzdržna rešitev" za Ciper.
V EU sicer opozarjajo, da majhnost Cipra ne pomeni, da njegovo finančno zdravje ni pomembno za celotno območje evra, češ da bi neurejeni bankrot verjetno pomenil izhod Cipra iz območja evra, to pa bi prililo olja na krizne zublje, ki še pretijo evru.
Evroskupina je včeraj kot vselej razpravljala tudi o državah, ki že prejemajo finančno pomoč: Grčiji, Irski, Portugalski in Španiji. Vse države dobro izvajajo program pomoči, odločitev včeraj ni bilo.
Bodo pa v torek vsi finančni ministri EU predvidoma odločili o tem, ali naj dobita Irska in Portugalska več časa za odplačilo posojil, ki sta jih prejeli v okviru finančne pomoči. V Dublinu in Lizboni namreč trdijo, da bi jim to občutno olajšalo načrtovano vrnitev na finančne trge, ki je sicer v interesu celotnega območja evra. Pričakuje se pozitivna odločitev.
Na novinarski konferenci po koncu evroskupine se je pojavilo tudi vprašanje, ali Evropska centralna banka (ECB) res načrtuje izstop iz zloglasne trojke mednarodnih posojilodajalcev, ki jo sestavljata še Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF), o čemer so poročali nekateri nemški mediji. Tako Dijsselbloem kot Rehn sta te govorice odločno zanikala.
Evroskupina je razpravljala tudi o zimski gospodarski napovedi Evropske komisije, ki je pokazala, da več članic, med njimi Slovenija in Francija, letos najverjetneje ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je nakazal, da si lahko še več članic EU obeta podaljšanje rokov za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev. Takšen odpustek so sicer že dobile Grčija, Španija in Portugalska.
Podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja je sicer mogoč pod dvema pogojema: v primeru zadostnega truda pri fiskalni konsolidaciji in negativnega vpliva nepričakovanega padca rasti na javne finance.
Evropska komisija bo o tem, ali bodo kršiteljice evropskih proračunskih pravil kaznovane ali bodo dobile odpustek, odločila maja, ko bo predstavila spomladansko gospodarsko napoved.
Na zasedanju evroskupine je pričakovano odmeval tudi izid volitev v Italiji, ki ni prinesel izrazitega zmagovalca, kar otežuje sestavo nove vlade in krepi politično nestabilnost države, s tem pa tudi nestabilnost celotnega območja evra.
Problematično je tudi to, da sta več kot polovico glasov pobrala evroskeptični komik Beppe Grillo in vsesplošno sporni Silvio Berlusconi. Ljubljenec Bruslja in krojač reform v Italiji, vodja tehnične vlade Mario Monti pa je veliki poraženec volitev, kar sproža niz vprašanj o ustreznosti evropske politike ihtavega zategovanja pasu.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je sicer včeraj zavrnil tolmačenja, da je izid volitev v Italiji protest proti evropski politiki zategovanja pasu.
"Kot zunanji opazovalec italijanske scene v izidu volitev težko preberem takšno sporočilo, saj stranka, ki je dobila največ glasov, še zdaleč ni protievropska," je dejal Dijsselbloem in pri tem posvaril tudi pred projiciranjem sklepov o eni državi na celotno območje evra.
O Italiji evroskupina po Nizozemčevih besedah ni razpravljala, temveč je italijanski minister kolege le obvestil o razmerah v državi po volitvah, saj vse močno zanima, kaj se dogaja v tretjem največjem gospodarstvu v območju evra.
"Novice iz Italije pozorno spremljamo. Očitno je, da daje izid kompleksno sliko, a odgovornost za to, da to uredijo, je v rokah italijanskih političnih strank in tam naj tudi ostane," je poudaril Dijsselbloem ter izrazil prepričanje, da bo kakršna koli italijanska vlada spoštovala zaveze Italije in območja evra kot celote.