Proti Obami je glasovalo 97 senatorjev, predsedniku pa je ostal zvest le vodja demokratske manjšine Harry Reid iz Nevade, ki gre po izteku letošnjega mandata v pokoj. Za poraz veta je bilo potrebno zbrati 67 glasov. Enako je včeraj storil še predstavniški dom kongresa, kar bo pomenilo, da bo zakon uveljavljen.
Zakon zadeva predvsem Savdsko Arabijo, ki ima denar in ker je bilo 15 od 19 teroristov 11. septembra njenih državljanov. Obama je ves čas nasprotoval zakonu z utemeljitvijo, da je to v nasprotju z nacionalnimi interesi. V tujini bi namreč lahko potem Američane in ZDA preganjali na podoben način.
Obama je ob vetu pred dnevi sporočil, da ima veliko sočutje do sorodnikov žrtev 11. septembra, vendar pa zakon škodi nacionalni varnosti ZDA in izpostavlja državo ter posamezne državljane nevarnosti povračilnih ukrepov.
Eden največjih zaveznikov Obame, newyorški senator Chuck Schumer, ki bo januarja prevzel vlogo vodje demokratov v senatu, je pred dnevi sporočil, da so pravice žrtev 11. septembra pomembnejše od diplomatskih skrbi in senat je veto odpravil brez večjih težav.
Po sedaj veljavni zakonodaji ZDA se lahko tožbe žrtev terorističnih napadov vlagajo le proti državam, ki jih ima State Department na svojem seznamu podpornic terorizma. Savdska Arabija to uradno ni, čeprav je nesojeni 20. napadalec 11. septembra Zacarias Moussaoui, ki so ga obsodili na dosmrtni zapor, preiskovalcem dejal, da je Al Kaida od kraljeve družine Savdske Arabije v 90. letih prejšnjega stoletja dobila več milijonov dolarjev.
Obamova administracija je sredi julija objavila dotlej zaupnih 28 strani poročila preiskovalne komisije napadov 11. septembra, ki so pokazale, da je Washington preiskoval morebitne povezave med napadi in Savdsko Arabijo, vendar razen številnih sumov, ni našel nič oprijemljivega.