testenine črvi odpoklic Svet24.si

Odpoklic izdelka: Na trgovskih policah so se ...

merkur 1 Svet24.si

Intuitivni čas retrogradnega Merkurja obrnimo ...

borut petek Necenzurirano

Nekdanji Janšev zaupnik je zdaj milijonar. Kdo ga...

grims cerkev-kriz mora bit-facebook Reporter.si

Kako Cerkev omogoča predvolilno kampanjo Branka ...

nika kriznar 24 af Ekipa24.si

Pravljica Nike Križnar! Naša skakalka razkrila ...

dejan dogaja1 Njena.si

Dejan Dogaja in Kiara Haas: Ljubezen jima daje ...

doncic Ekipa24.si

Prihajajo Luka 3! Dončić bo kmalu predstavil ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Obama za enotnost

Deli na:

Ameriški predsednik Barack Obama je v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Financial Times (FT) izrazil optimizem, da bo četrtkov vrh G20 v Londonu oblikoval okvir za okrevanje svetovnega gospodarstva, saj po njegovem prepričanju voditelji skupine vedo, da morajo v dobro svetovnega gospodarstva ponuditi močno sporočilo enotnosti.

Ameriški predsednik Barack Obama je v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Financial Times (FT) izrazil optimizem, da bo četrtkov vrh G20 v Londonu oblikoval okvir za okrevanje svetovnega gospodarstva, saj po njegovem prepričanju voditelji skupine vedo, da morajo v dobro svetovnega gospodarstva ponuditi močno sporočilo enotnosti.

"Prepričan sem, da Američani in ljudje vsepovsod po svetu od svojih voditeljev pričakujejo, da bodo tlakovali pot. Prepričan sem tudi, da nekateri ukrepi, ki smo jih že sprejeli, kažejo prve rezultate," je nekaj dni pred vrhunskim srečanjem skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) dejal ameriški predsednik.

Obama je tudi zanikal navedbe o razkolu med ZDA in EU, še posebej Nemčijo in Francijo, glede nadaljnjih fiskalnih spodbud za oživitev gospodarstva.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred dnevi ravno v pogovoru za FT poudarila, da bi prevelike količine denarja, namenjenega oživitvi svetovne gospodarske rasti, lahko pripeljale do okrevanja, ki ne bi bilo vzdržno. "Kriza ni nastala zaradi premalo denarja, ampak ker smo gospodarsko rast ustvarili s preveč denarja, to pa ni bila vzdržna rast," je dejala.

Večina evropskih voditeljev namreč vztraja, da bi moral biti vrh G20 namenjen predvsem oblikovanju nove arhitekture svetovnega finančnega sistema, ki bi temeljila na strožjem nadzoru in okrepljeni regulaciji z globalnim značajem.

"Vsaka država ima svoje omejitve in svoj lasten politični ritem. Želimo le zagotoviti, da vse države nekaj prispevajo in da so pripravljene na dodatne napore, če trenutna prizadevanja ne bodo zadostovala," je poudaril ameriški predsednik.

Zatrdil je tudi, da bo čas prepričal evropske partnerje v nujnost močnejših ukrepov. "Veste, da je finančna kriza najprej udarila v ZDA. Ni torej presenetljivo, da smo nekaj zelo agresivnih ukrepov sprejeli prej kot nekatere druge države. Mislim, da se je zavest o nujnosti ukrepov povečala in da bo prišlo do približevanja pogledov," je zatrdil Obama.

"Mediji so to opredelili kot pristop ali/ali. Jaz ves čas govorim o pristopu in/in ter še več, " je glede domnevnega razkola med unijo in ZDA okoli vprašanja več fiskalnih spodbud ali več finančne regulacije poudaril 44. ameriški predsednik.

"Potrebujemo tako fiskalne spodbude kot regulacijo. Moramo se soočiti s trenutnimi vprašanji, obenem pa moramo zagotoviti, da sprejemamo korake, s katerimi bomo preprečili, da se takšni razpadi sistema ponovijo," je povedal.

Obama je zagotovil, da bo na vrhu G20 prišlo do dogovora, da bodo države iz skupine "storile vse, kar je potrebno za spodbujanje trgovine in gospodarske rasti", pri čemer je najpomembneje, da iz srečanja pride močno sporočilo enotnosti v času krize.

Obenem je ameriški predsednik namignil, da voditelji ne bodo obljubili nadaljevanja letošnje povečane javnofinančne porabe tudi v letu 2010. "Obstaja legitimen argument med državami, ki so že začele s fiskalnimi spodbudami, da je potrebno najprej počakati na njihove učinke," je dejal in obenem priznal, da tudi v ZDA prihaja do nasprotovanja povečani javni porabi.

"V vseh državah prihaja do razumljivih napetosti med potrebo po korakih, ki jih je potrebno sprejeti za oživitev gospodarstva, in dejstvom, da je veliko teh korakov zelo dragih, davkoplačevalci pa imajo zdravo skepso glede prevelike porabe njihovega denarja, še posebej ko menijo, da denar ne gre za njih ampak za druge in to za tiste, za katere menijo, da so krizo povzročili," je pojasnil.

Prav zaradi tega bo po njegovih besedah težko zaprositi za še več denarja za stabilizacijo in dokapitalizacijo bančnega sistema, če Wall Streetu ne bo uspelo prepričati državljanov, da denar porabljajo smotrno. Vseeno je ostale voditelje G20 pozval, naj naredijo "resne korake" v smeri rešitve problema slabih naložb bank.

Glede krepitve protekcionizma v svetu pa je Obama dejal, da ne vidi velikega umika v ščitenje nacionalnih gospodarstev na škodo drugih. "Dokler bodo Američani in drugi ljudje po svetu zaupali, da njihovi voditelji delajo vse kar je v njihovi moči za spodbujanje gospodarske rasti, se bomo po mojem mnenju temu lahko uspešno izognili," je povedal in pri tem zagotovil, da so klavzule "kupuj ameriško" v ameriškem stimulacijskem paketu v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

FT je sicer uspel priti do osnutka sklepov vrha G20. Voditelji naj bi se tako zavezali k obnovitvi rasti, uporu proti protekcionizmu in k reformi finančnih trgov in institucij v prihodnosti.

Zavrnili naj bi umik v finančni protekcionizem in izrazili odločnost, da bodo poskrbeli za to, da se tovrstna kriza ne bo več ponovila. Voditelji naj bi potrdili pripadnost odprtemu svetovnemu gospodarstvu z učinkovito regulacijo in močnimi globalnimi institucijami,

V skupni izjavi, ki naj bi imela 24 točk, naj ne bi bilo pozivov k novim stimulacijskim ukrepom, ampak le ocena, da bo skupek vseh javnofinančnih ukrepov omogočil dvig svetovne gospodarske rasti za dve odstotni točki in dvajset milijonov novih delovnih mest.