Zadnja washingtonska drama okrog proračuna za zdaj nima takšnega naboja kot prejšnje, ki jih je proizvedlo zavračanje kompromisov tako s strani republikancev kot demokratov.
Vleraj se je začel proces krčenja proračunske porabe v višini 85 milijard dolarjev do 30. septembra, ko se konča letošnje proračunsko leto. Ob tem ZDA že od leta 2009 nimajo potrjenega proračuna in 27. marca poteče zadnji zakon o začasnem podaljšanju financiranja dela vlade.
To bo še eden v vrsti skrajnih rokov, ki jih je bilo v prvem Obamovem mandatu toliko, da so se Američani prenehali zanimati za dogajanje v Washingtonu. Za zdaj si to lahko privoščijo, ker se posledice krčenja proračunske porabe ne bodo čutile takoj in naenkrat.
Kljub temu je Obama opozoril, da bodo posledice stvarne, saj bo brez dogovora brez dela ostalo več sto tisoč javnih uslužbencev, ogroženi bodo številni programi, najbolj pa bo trpel Pentagon, ki ga bo doletela polovica zneska varčevanja.
Ogorčeni Obama je pozabil omeniti, da je avtomatične varčevalne ukrepe predlagal sam v prepričanju, da bo njihova grožnja republikance prisilila v kompromis. Vendar pa kaže, da so republikanci pripravljeni sprejeti posledice za dosego cilja, ki je znižanje proračunskega primanjkljaja.
Obama upa, da se bo pritisk javnosti sčasoma, ko se bodo začele čutiti posledice varčevanja, povečal in obljublja, da bo sam dejavno "potiskal zadeve naprej".
"Naj bom jasen. Tole je povsem nepotrebno. To so si izbrali republikanci v kongresu. Ne bi smeli sprejemati neumnih, samovoljnih rezov porabe," je dejal Obama.
Predsednik predstavniškega doma kongresa John Boehner iz Ohia in vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja sta že pred odhodom v Belo hišo sporočila, da to, kar predlaga Obama, ne pride v poštev. To pa je uravnotežen pristop k znižanju primanjkljaja z manjšo porabo in dodatnimi davčnimi prilivi.
Republikanci vztrajajo, da se o davkih ne bodo pogovarjali v okviru preprečitve avtomatičnih varčevalnih ukrepov.
Obama je dobil povišanje davkov v začetku leta in za republikance je to dovolj. Čeprav pa se je Boehner pripravljen pogajati o odpravi nekaterih davčnih lukenj in olajšavah za naftna podjetja v okviru pogajanj o celoviti davčni reformi.
Obama je v Beli hiši dal na mizo predlog, ki bi znižal primanjkljaj za 1500 milijard dolarjev na leto. Ta predvideva za 580 milijard novih davčnih prilivov in znižanje porabe za 900 milijard dolarjev.
Vendar pa pri tem nima težav le z republikanci, saj demokrati odločno nasprotujejo morebitnemu zmanjšanju porabe za zvezne pokojnine, zdravstveno zavarovanje starejših in revnih ter druge socialne programe.
Tako, kot so republikanci podpisali prisego konservativnemu ideologu Groverju Norquistu, da ne bodo povišali davkov, so demokrati podpisali prisege, da ne bodo dovolili posegov v zvezne pokojnine in druge programe. V takšnem ozračju je zato težko priti do kompromisa.
Republikanci bodo morali za zdaj požreti varčevanje v Pentagonu, vendar bodo dobili znižanje primanjkljaja. Demokrati bodo morali požreti manjšo porabo za šolstvo in druge programe, vendar pa so zaščitili svoje svete krave, kot sta zvezna pokojnina in zdravstvo.
Za zdaj kaže, da je tak razplet za obe strani boljši kot kompromis, čeprav gospodarski analitiki opozarjajo, da lahko avtomatični varčevalni ukrepi letos gospodarski rasti odščipnejo najmanj pol točke.