Ameriška ustava določa, da mora predsednik ZDA od časa do časa poročati o stanju v državi. Prvi tak uraden govor je imel George Washington leta 1790 v prvi prestolnici ZDA New Yorku. Ustna poročila so se nadaljevala do leta 1801, ko se je Thomas Jefferson odločil za pisno obliko. Predsedniško dopisovanje kongresu se je nadaljevalo vse do leta 1913, ko se je Woodrow Wilson odločil za osebni nastop.
Njegovi nasledniki so kasneje večinoma počeli enako, z nekaj izjemami. Nazadnje je pisno poročal predsednik Jimmy Carter leta 1981, od takrat pa predsedniki ne zamudijo priložnosti za nastop pred volivci v najbolj gledanem televizijskem času. Neposredno po govoru priljubljenost predsednikov pri Američanih v anketah redno poraste. Predsedniki se pohvalijo z doseženim in napovedo, kaj bo njihova prioriteta v naslednjem letu oziroma do konca mandata.
Govor poteka pred obema domovoma kongresa, vrhovnim sodiščem in kabinetom. Obamov bo na vrsti ob 21. uri po vzhodnoameriškem oziroma ob 3. uri zjutraj v sredo po srednjeevropskem času. V kongresni palači v času govora običajno ni enega posebej določenega člana vlade, ki čaka na tajni lokaciji za primer katastrofe.
Obama je leta 2008 zmagal na volitvah predvsem zaradi slabega stanja, v katerem se je znašlo ameriško gospodarstvo. Finančna kriza je povzročila recesijo, ki je bila najhujša v začetku Obamovega prvega mandata. Takrat se je predsednik najbolj ukvarjal z zdravstveno reformo, s katero danes ni nihče povsem zadovoljen. Zato je gospodarstvo Obamo pred lanskimi volitvami skoraj stalo drugega mandata in ostaja ključen problem.
Na gospodarstvo se bo v uradnem odgovoru republikancev osredotočil tudi senator s Floride Marco Rubio, ki velja za strankarski predsedniški up za leto 2016. Za ločen odgovor pa se je odločilo tudi gibanje čajanke, ki ima v zadnjih letih velik vpliv na republikansko stranko. V imenu nasprotnikov vlade bo govoril republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki prav tako razmišlja o predsedniški kandidaturi.
Analitiki pričakujejo, da bo Obamov govor nadaljevanje inavguracijskega, ko je 21. januarja izrisal črte za drugi mandat z izražanjem podpore enakopravnosti homoseksualcev, reformi imigracijskega sistema, nadzoru nad orožjem ter vlaganju v izobraževanje in čisto energijo. Predvsem pa bo govoril o vzpodbujanju zaposlovanja. To okreva, vendar prepočasi in stopnja brezposelnosti je bila januarja 7,9-odstotna.
Politično dogajanje v Washingtonu bodo do 1. marca, ko spet grozijo avtomatični varčevalni ukrepi, znova zaznamovali prepiri Obame in njegovih demokratov z republikanci glede proračuna in zmanjšanja javnega dolga, ki z več kot 16.000 milijardami dolarjev presega letni BDP ZDA.
Obama želi zmanjšati dolg in uravnotežiti proračun z dodatnimi davčnimi prilivi in varčevanjem, pa tudi z novimi vlaganji v izobraževanje in infrastrukturo. Republikance zanima le varčevanje in poraba za vojsko, odločno pa so proti novim davkom.
Glede zunanje politike naj bi dal Obama v govoru poudarek nadaljevanju vojne proti teroristom. Zanesljivo bo omenil, da je končal vojno v Iraku in končuje vojno v Afganistanu, ne bo pa mogel mimo arabske pomladi in njenih posledic za stabilnost sveta.