Predsednik ZDA Barack Obama je v sredo uvedel omejitev skupnih prejemkov direktorjem zasebnih podjetij, ki prejemajo proračunsko pomoč, na 500.000 dolarjev letno, prav tako pa bodo lahko dobili odpravnino le v višini letne kompenzacije.
Obama je ukrep objavil v sredo v Beli hiši, skupaj s finančnim ministrom Timothyjem Geithnerjem, ki je povedal, da bo prihodnji teden objavil podrobnosti načrta za nadaljnjo porabo sklada za boj proti finančni krizi. Kongres je lani oktobra odobril 700 milijard dolarjev, ostalo pa jih je še 350 milijard, ki bodo predvidoma porabljene za pomoč finančnim podjetjem in za pomoč lastnikom nepremičnin, ki jim grozi zlom hipotekarnega trga.
V ameriškem senatu poteka intenzivna razprava o stimulacijskem paketu, ki naj bi bil sprejet do sredine meseca. Predstavniški dom je sprejel predlog zakona o stimulaciji v višini 819 milijard dolarjev, senatni predlog pa se je doslej napihnil že na 900 milijard, ko so dodali še sredstva za davčne olajšave kupcem novih avtomobilov, za zdravstvene raziskave, verjetno pa bodo potrjene še dodatne davčne olajšave za kupce hiš in stanovanj.
Obama je kongres pozval k hitremu ukrepanju in opozoril, da se bo sedanja kriza spremenila v katastrofo, če ne bo stimulacije. Obama je svaril pred dolgotrajno recesijo, šibkim okrevanjem, nezanesljivo prihodnostjo, dodatno izgubo delovnih mest, zapiranje podjetij in "preložitev uresničevanja sanj".
Priznal je, da nobeden načrt ni popoln, vendar pa je potrebno ljudem pokazati, da je Washington v teh težkih časih kos nalogi. Poudaril je, da ni časa za odlašanje in pokazal pripravljenost, da privoli v črtanje delov zakona, ki ne bodo prispevali k hitri stimulaciji gospodarstva. V senatu so na primer v sredo zavrnili predlog 246 milijonov dolarjev davčnih olajšav za filmske producente.
Obama je še pred dnevi govoril o kompenzacijah direktorjem finančnih podjetij in izplačilo 18 milijard bonusov na Wall Streetu v leto 2008 označil za sramotno. To je ponovil tudi v sredo in dejal, da so ljudje posebej razburjeni, ko so direktorji nagrajeni za neuspehe.
Zaradi tega je uvedel omejitve plač in drugih kompenzacij vodilnim v podjetjih, ki prejemajo državno pomoč. Ameriška javnost je namreč ogorčena, da si nekatera podjetja, ki dobivajo pomoč, še vedno privoščijo različne razkošne porabe in da doslej ni bilo zadostnega pregleda nad tem kam gre denar.
Predsednik ZDA je dejal, da je za obnovo finančnega sistema potrebna najprej obnova zaupanja, zato je potrebno zagotoviti, da denar davkoplačevalcev ne bo subvencioniral pretiranih kompenzacij na Wall Streetu. Obamov ukrep zadeva dve vrsti podjetij.
To so tista, ki prejemajo splošno dostopno državno pomoč iz paketa za boj proti krizi in tista, ki, prejemajo še posebno dodatno pomoč, ker so preveč pomembna, da bi jih pustili propasti. Najboljša primera za to sta zavarovalnica AIG in banka Citigroup.
Za obe vrsti podjetij velja, da lahko 25 najvišjih uslužbencev dobi le do 500.000 dolarjev letne plače, vse kar je več, pa lahko dobijo le v obliki delnic oziroma podobnih dolgoročnih kompenzacij, ki jih lahko unovčijo šele, ko bo država dobila denar od pomoči nazaj.
Če bodo direktorji lagali, bodo morali presežek vrniti. Podjetja bodo morala sprejeti posebna pravila glede porabe za zadeve, kot so nakupi letal in druge ugodnosti ter to objaviti. Odpravnina direktorjem, ki se poslavljajo, pa prav tako ne bo smela biti višja od skupne letne kompenzacije.
