Bistvo Obamovih sprememb je, da imigracijske oblasti do konca njegovega mandata ne bodo zapravljale časa z ljudmi, ki so v ZDA sicer prišli nezakonito, vendar pa so tu že več let, pošteno delajo in ne kršijo zakonov.
Prioriteta za izgon bodo kriminalci. Reforma naj bi neposredno pomagala petim od skupaj 12 milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA, med katerimi jih je velika večina latinsko-ameriškega izvora.
Prav tako se je odločil, da ne bo razbijal družin nezakonitih priseljencev, če ne gre za kriminalce. Tistim, ki imajo otroke ali zakonce, ki so ameriški državljani, se ne bo potrebno bati izgona. Morali se bodo prijaviti, prestati pregled morebitne kriminalne preteklosti, začeti plačevati davke in dobili bodo delovno dovoljenje za tri leta.
Obamove spremembe zajemajo še vzpodbujanje zakonitega priseljevanja z odpravljanjem administrativnih birokratskih ovir ter zamud in celo bolj človeški odnos do upravičencev do državljanstva, ki si ne morejo privoščiti plačila stroškov. Podrobnosti tovrstnih "popustov" še niso povsem jasne. Bolj človeško se bodo obnašali tudi do imetnikov poslovnih delovnih viz, in sicer tako, da bodo zaposlitev v ZDA hitreje omogočili tudi njihovim zakoncem.
Republikanci so seveda zagnali strašanski vik in krik. Obamo obtožujejo, da trga ustavo na kose, da se obnaša kot diktator ali cesar, in grozijo s posledicami, kot je odpoved sodelovanja v zakonodajnem procesu, ki ga pa tako ni bilo in Obama ne bo veliko izgubil.
"Tistim članom kongresa, ki postavljajo pod vprašaj moja pooblastila za izboljšanje imigracijskega sistema, lahko povem le eno: Potrdite zakon," je dejal Obama, ki je skoraj do kongresnih volitev 4. novembra zatrjeval, da nima ustavnih pooblastil za samostojno spreminjanje sistema.
Obama je ponovno obljubil, da njegovi ukazi ne bodo veljali takoj, ko bo kongres uvedel reformo z zakonom, in glavni deli njegovih sprememb sistema ne bodo stopili v veljavo do pomladi prihodnjega leta, kar pomeni, da je kongresu spet omogočil dovolj časa za potrditev zakona o reformi.
Reakcije republikancev so bile predvidljivo ostre. "Še žal mu bo," je povedal bodoči vodja senatne večine Mitch McConnell iz Kentuckyja, ki se bo po republikanskem prevzemu večine v senatu prihodnje leto zavihtel na položaj, ki ga sedaj zaseda demokrat iz Nevade Harry Reid.
Predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je dejal, da je Obama izgubil še tisto malo kredibilnosti, ki jo je imel. Vendar je Obama slišal bolj vzpodbudne komentarje izpred Bele hiše, kjer so se zbrali podporniki reforme in so navdušeno ploskali. Obamova odločitev je politična zmaga za demokrate pred prihodnjimi volitvami leta 2016.
Volivci latinsko-ameriškega izvora, ki so bolj konservativni kot ne, volijo za demokrate zaradi reforme. Njihovo število narašča in kmalu brez njih več ne bo mogoče osvojiti Bele hiše, zato republikanci z napadi na reformo dolgoročno pljuvajo v lastno skledo. To je bil glavni razlog, zakaj Boehner ni dal reforme na glasovanje. Če bi glasovali proti reformi, bi demokratom prepustili velik del volilnega telesa, če bi glasovali za reformo, bi izgubili lastno volilno bazo.
Razen glasnih kritik Obame so zato njihove opcije za odgovor omejene. Nekateri napovedujejo postopek za odstavitev predsednika oziroma impeachment, drugi zagovarjajo tožbe, tretji blokado dela zvezne vlade, četrti pa bolj prefinjen pristop zavračanja financiranja tistih delov vlade, ki imajo opravka z imigracijskimi spremembami.
Obama in demokrati se tega spopada veselijo kljub nekaj težavam, ki jih bodo imeli s sindikati. Večina Američanov reformo imigracijskega sistema podpira, kmalu pa bo jasno, ali tudi Obamovo soliranje.