Začasni končni rezultati, ki jih je v nedeljo zvečer objavilo avstrijsko notranje ministrstvo, sicer kažejo, da ima 45-letni Hofer z 51,9 odstotka glasov rahlo prednost pred 72-letnim Van der Bellnom, ki je zbral 48,1 odstotka glasov.
A ti rezultati niso upoštevali glasovnic po pošti, ki jih je letos zahtevalo 900.000 od skupaj 6,4 milijona volilnih upravičencev. Danes jih bodo prešteli 744.000, kolikor jih je bilo oddanih, med njimi jih bo po pričakovanjih šefa oddelka za volitve na avstrijskem notranjem ministrstvu Roberta Steina verjetno veljavnih kakih 700.000.
Anketarji pričakujejo, da bo Van der Bellen z glasovi po pošti nadoknadil zaostanek za Hoferjem, saj so se Zeleni doslej v glasovnicah po pošti vedno odrezali bolje kot na voliščih, na drugi strani pa je svobodnjakom po upoštevanju glasov po pošti podpora vedno nekoliko padla, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Inštitut SORA po poročanju avstrijske radiotelevizije ORF pričakuje, da bo Van der Bellen pobral 61 odstotkov glasov po pošti, kar pomeni, da bi se v Hofburg, sedež avstrijski predsednikov, prebil s tesnimi 2900 glasovi več od Hoferja.
Kdo bo osmi izvoljeni predsednik avstrijske druge republike, bo po napovedih jasno med 17. in 19. uro. To pomeni, da je danes v Avstriji neke vrste dodatni volilni dan. Zaenkrat ni znano, kaj v pričakovanem času končnih rezultatov načrtujejo v štabih obeh kandidatov, dodaja APA.
Van der Bellen je v nedeljo zvečer ocenil, da bo danes znova šlo na tesno. Pri tem je spomnil na lekcijo zadnjih tednov in dejal, da se splača ne obupati. Van der Bellen je imel namreč po prvem krogu volitev 24. aprila kar štirinajst odstotnih točk zaostanka za Hoferjem.
"Vse dobro, spijmo kozarček, jutri pa bomo vse vedeli," je v nedeljo zvečer še dejal neodvisni kandidat, ki ga podpirajo Zeleni. Dodal je, da si bo v primeru zmage prizadeval za premostitev polarizacije iz volilnega boja oz. za zasutje nastalih jarkov, poroča ORF.
"V vsakem primeru smo zmagali," pa je bil v nedeljo zvečer zadovoljen Hofer. Kot je dodal, sedaj obstajata le dve možnosti. "Prva možnost: Jutri bom predsednik republike Avstrije. Druga možnost: V dveh letih bo (vodja svobodnjakov Heinz-Christian) Strache zvezni kancler. In štiri leta kasneje bom poleg tega še jaz predsednik," je izjavil Hofer.
Evroskeptični in proti tujcem oz. migrantom nastrojeni svobodnjaki že mesece v anketah zasedajo prvo mesto med avstrijskimi strankami - uživajo okoli 35 odstotkov podpore. Redne parlamentarne volitve so predvidene v letu 2018.
Predsedniške volitve v Avstriji so prav zaradi svobodnjaškega kandidata z napetostjo spremljali tudi v tujini. Avstrija bi z zmago Hoferja postala prva zahodnoevropska država z desnim populistom za predsednika.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Junkcer je že pred drugim krogom volitev izražal nezadovoljstvo nad uspehi svobodnjaka. Vodja socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella pa je danes zaradi uspeha Hoferja, ki ga je označil za potres, izrazil zaskrbljenost. Na drugi strani pa je Hoferju že čestital nizozemski desničarski populisti Geert Wilders.
Izid tokratnih 13. predsedniških volitev v povojni Avstriji bo verjetno najtesnejši doslej, čeprav je imel Hofer v prvem krogu rekordno prednost. Najtesnejši izid je bil sicer leta 1965, ko je socialdemokrat Franz Jonas zmagal z 50,69 odstotka glasov.
Sicer pa bo po današnjem preštetju glasov po pošti in objavi končnih izidov preteklo še nekaj časa, preden bo novi predsednik prevzel posle od 77-letnega socialdemokrata Heinza Fischerja, ki poslavlja po dveh šestletnih mandatih.
To se bo zgodilo 8. julija, ko bo novega predsednika v zgodovinski dvorani parlamenta zaprisegla zvezna skupščina. Pred tem bodo 1. junija izidi postali uradni, zatem pa bo začel teči rok, ko se bo mogoče teoretično nanje pritožiti na ustavno sodišče.