"Suspenza ni več. Novo vodstvo EU je izbrano," je naznanil Van Rompuy ter poudaril, da so pred novo ekipo trije ključni izzivi: stagnacija evropskega gospodarstva, kriza v Ukrajini, najhujša grožnja varnosti na stari celini po hladni vojni, in položaj Velike Britanije v EU.
Po izbiri Mogherinijeve in Tuska ter pred tem Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije in Nemca Martina Schulza za predsednika Evropskega parlamenta so ključni vodilni položaji v EU oddani. Manjka le še odločitev o novem šefu evroskupine, s katero pa se ne mudi, saj se Nizozemcu Jeroenu Dijsselbloemu mandat izteče sredi prihodnjega leta.
Poljski premier Tusk je za predsednika Evropskega sveta izvoljen za mandat dveh let in pol, torej od 1. decembra letos do 31. maja 2017, ob možnosti enkratnega podaljšanja mandata.
Kljub nekaterim pomislekom je bil Tusk, čeprav Poljska ni članica območja evra, za enako obdobje potrjen tudi za predsednika vrha območja evra. Prevladalo je namreč mnenje, da bi bilo v primeru drugačne odločitve preveč predsednikov, usklajevanje težje, poleg tega bi s tem po nekaterih tolmačenjih institucionalizirali Evropo dveh hitrosti.
Mogherinijevo so voditelji ob soglasju prihodnjega predsednika komisije Junckerja imenovali za visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko za obdobje od konca sedanjega mandata komisije do 31. oktobra 2019. Visoka zunanjepolitična predstavnica sicer nosi dva klobuka - je tudi podpredsednica Evropske komisije. Zelo posplošeno je mogoče njeno vlogo opisati kot "zunanja ministrica" EU.
Litovska predsednica Dalia Grybauskaite se je sicer po neuradnih informacijah zaradi nasprotovanja Mogherinijevi vzdržala glasovanja.
Za Mogherinijevo je Van Rompuy prepričan, da bo spretna pogajalka, da bo nadaljevala dolgo italijansko tradicijo odločne zavezanosti Evropi in da bo sposobna vodenja prvorazredne diplomatske službe, ki jo je postavila na noge njena predhodnica, sploh prva zunanjepolitična predstavnica unije Ashtonova.
O Tusku pa je Van Rompuy dejal, da je eden od voditeljev članic z najdaljšim stažem in da uživa popolno zaupanje svojih kolegov. Tusk ni nadomestek za nikogar, zasluži si ta položaj, ker je to, kar je, je še poudaril.
Tusku kritiki očitajo predvsem slabo znanje tujih jezikov, saj ne govori tekoče angleško, francosko pa sploh ne. Svoj nagovor na včerajšnji novinarski konferenci je začel z besedami, v angleščini sicer, da bo danes še govoril poljsko, saj je zadnjič tukaj kot poljski premier. Obenem je obljubil, da bo do decembra "zloščil" svojo angleščino (v angleščini "I will polish my English").
Takoj po odločitvah so začele deževati čestitke. Nemška kanclerka Angela Merkel je Tuskovo izvolitev pozdravila z besedami, da je "strasten, prepričan in prepričljiv Evropejec". Ob imenovanju Mogherinijeve pa je dejala, da se veseli sodelovanja z njo.
O prihodnjem šefu evroskupine voditelji včeraj niso odločali, a Van Rompuy je povedal, da kandidaturo španskega finančnega ministra Luisa De Guindosa podpira več članic območja evra, tudi Nemčija.
Tusk je poljski premier od leta 2007. V tem času mu je uspelo stabilizirati razmere doma ter Poljsko postaviti na zemljevid EU. Zavzema se za tesnejšo politično in ekonomsko integracijo v okviru EU. Sicer za označujejo za pragmatičnega politika, ki dobro sodeluje z nemško kanclerko.
Politični vzpon Mogherinijeve je bliskovit - leta 2008 je bila izvoljena v italijanski parlament, februarja letos je postala najmlajša zunanja ministrica v zgodovini republike Italije, le pol leta pozneje pa je bila izbrana za vodjo evropske diplomacije. Kritiki ji očitajo predvsem preveč prorusko držo in neizkušenost.
Voditelji so poleg tega pozvali k čimprejšnjemu seznamu kandidatov za evropske komisarje. Današnji odločitvi bosta prihodnjemu predsedniku komisije Junckerju omogočili dokončno pripravo seznama komisarskih kandidatov.
Juncker bo seznam imen kandidatov predstavil prihodnji teden, ko bo tako znana tudi njegova odločitev o slovenskem kandidatu oziroma kandidatki. Po objavi seznama imen se bo pogovoril s kandidatom iz vsake članice ter šele nato predstavil tudi razdelitev portfeljev, predvidoma 9. ali 10. septembra.
Slovenijo na izrednem vrhu zastopa Bratuškova, ki je ob prihodu podala kratko izjavo, v kateri je izpostavila veselje in ponos, da bo lahko kolege danes seznanila z zelo dobrim gospodarskim položajem Slovenije. Sicer pa je ponovila stališče, da je treba pri odločanju o vodilnih položajih v EU zagotoviti politično, geografsko in spolno ravnovesje.
Vrha sicer še ni konec. Voditelji še razpravljajo o kriznih žariščih po svetu, v ospredju je Ukrajina. Pričakuje se odločen poziv k okrepitvi prizadevanj za politično rešitev, a obenem naj bi Evropski komisiji naložili, naj pripravi nove sankcije proti Rusiji, ki naj bi jih uveljavili, če ta ne bo spremenila svojega obnašanja.
