Nov val hekerskih napadov

Mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonymous je tako v torek sporočila, da je napadla spletno stran ameriškega varnostnega podjetja Combined Systems. Obtožujejo ga, da po vsem svetu dobavlja solzivec, ki se uporablja za to, da se razžene udeležence protestnih shodov. Njihove proizvode se je uporabilo tudi proti protestnikom v Egiptu.

V okviru napada so po navedbah gibanja pridobili telefonske številke, e-poštna sporočila, gesla in druge informacije o zaposlenih v podjetju Combined Systems in njihovih strankah. V podjetju se na to javno še niso odzvali, je pa bila stran podjetja v torek nedostopna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Novozelandski mediji pa so danes poročali, da je gibanje Anonymous že pred časom vdrlo v zasebni e-poštni račun novozelandskega zunanjega ministra Murraya McCullyja ter ga zlorabilo na ta način, da je z njegovega računa pošiljajo sporočila, v katerem so ga zasmehovali.

V njegov račun so sicer vdrli že aprila lani, potem ko je Nova Zelandija sprejela zakonodajo za boj proti nezakoniti izmenjavi datotek in zagrozila z možnostjo odklapljanja tistih internetnih uporabnikov, ki bi redno kršili pravila na tem področju.

Zaenkrat neznani hekerji so v zadnjih dveh dneh napadli spletne strani ameriških upravljalcev borz Nasdaq in Bats. Napadi so povzročili občasno oteženo dostopanje do napadenih strani, na samo trgovanje na borzah pa niso imeli vpliva.

Ameriški časnik The Wall Street Journal pa je v torek razkril, da so hekerji, ki naj bi delovali s Kitajske, s pomočjo več ukradenih gesel najmanj desetletje imeli dostop v sisteme zdaj že bankrotiranega kanadskega telekomunikacijskega podjetja Nortel. V tem času naj bi med drugim ukradli raziskovalno-razvojna poročila in e-poštna sporočila zaposlenih.

V nedeljo je bila tarča napada tudi indijska stran ameriškega proizvajalca programske opreme Microsoft. Gre za njegovo maloprodajno stran v Indiji, napadla naj bi jo kitajska hekerska skupina Evil Shadow Team in pri tem prišla do osebnih uporabniških imen in gesel uporabnikov, ki so stran uporabili za nakup Microsoftovih proizvodov.

Anonymous je sicer v zadnjem mesecu iz protesta nad različnimi ukrepi vlad ali drugih ustanov izvedel že več napadov po vsem svetu. V ZDA so denimo napadli med drugim spletno stran obveščevalne agencije (CIA), pa tudi zveznega preiskovalnega urada (FBI) in ministrstva za pravosodje.

Pri napadu na strani slednjih dveh je šlo za odgovor na zaprtje spletne strani za izmenjavo datotek Megaupload. Ustanovitelja strani Kima Dotcoma in tri sodelavce so aretirali na Novi Zelandiji.

Z napadi na spletne strani grškega premiera, finančnega ministrstva in policije podpirajo tudi prebivalce Grčije, ki v teh dneh protestirajo proti predvidenim ostrim varčevalnim ukrepom, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Napade izvajajo tudi v Sloveniji. Doslej je napadla med drugim spletne strani Nove Ljubljanske banke (NLB), Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), več slovenskih političnih strank, Občine Ljutomer in združenja Sazas, pa tudi vladni portal predlagam.vladi.si in spletno stran probanka.info.

Anonymous z napadi na spletne strani v Sloveniji pritiska na slovenske oblasti, naj podobno kot že nekatere druge države članice EU zamrzne postopek ratifikacije spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta). Državam, ki so se odločile za zamrznitev postopka ratifikacije, naj bi se prav danes pridružila tudi Bolgarija.

Predstavnica za medijsko svobodo v Organizaciji za evropsko varnost in sodelovanje (Ovse) Dunja Mijatović je medtem v torek v pismu predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu opozorila, da lahko Acta v sedanji obliki negativno vpliva na svobodo izražanja ter prost pretok informacij v digitalni dobi.

Acta bi po njenih besedah omogočala, da bi ponudniki internetnih storitev imetnikom pravic intelektualne lastnine razkrivali osebne informacije domnevnih kršiteljev teh pravic brez sodnega naloga ali pravice do pritožbe. Zato poziva Evropski parlament, da pri obravnavi sporazuma upošteva vse pomisleke in možne posledice predvidenih rešitev.