Sprememba obvezuje članice, da izvajajo sistematično preverjanje vseh oseb, vključno s tistimi, ki uživajo pravico do prostega gibanja v okviru evropske zakonodaje, pri prečkanju zunanje kopenske, morske in zračne meje.
Okrepitev nadzora na naših skupnih zunanjih mejah je pomemben ukrep za boj proti terorizmu in za zaščito evropskih državljanov, je ob predstavitvi načelnega dogovora dejal nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
V skladu z dogovorom bi osebe pri prečkanju zunanje meje preverjali v različnih bazah podatkov, kot sta schengenski in vizumski informacijski sistem, v zvezi z izgubljenimi ali ukradenimi potnimi listinami, preverjali pa bi tudi, ali te osebe ne pomenijo grožnje javnemu redu in notranji varnosti. To bi veljalo na vseh zunanjih mejah - v zraku, na morju in kopnem - tako pri vstopu kot izstopu.
Kjer bi sistematično preverjanje oseb v podatkovnih bazah vodilo do nesorazmernega učinka na tok prometa na morski ali kopenski meji, bi lahko države članice izvajale zgolj ciljno preverjanje ob upoštevanju, da to na podlagi opravljene ocene tveganja ne pomeni grožnje za notranjo varnost, javni red, mednarodne odnose članic ali nevarnosti za javno zdravje.
V primeru zračnih mej so se ministri strinjali, da smejo države članice to možnost uporabiti, vendar le za prehodno obdobje šestih mesecev od vstopa v veljavo spremenjene ureditve.
Načelni dogovor, ki so ga danes sprejeli ministri, je izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki mora prav tako potrditi spremembe.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je izpostavila, da bo sistematični nadzor znatno podaljšal nadzor na meji, kar bo zlasti v poletnih mesecih povzročalo dolge čakalne vrste, zato so poskušali doseči nekaj izjem, kar jim je delno uspelo.
Slovenija je po ministričinih besedah k dosjeju predložila pisno izjavo, v kateri je dodatno pojasnila zadržke, ki se nanašajo na vprašanje sorazmernosti teh predlogov s cilji, ki se s temi spremembami želijo doseči.
Slovenija se strinja, da ti predlogi merijo k povečanju varnosti, a ob tem opozarja, da je treba pri iskanju novih rešitev zavzemati pragmatične pristope.
Na pobudo Slovenije naj bi načelni dogovor vključeval tudi revizijsko klavzulo, po kateri naj bi unija po dveh letih pregledala učinkovitost nove zakonodaje.
Predlagane, ciljne spremembe schengenskega zakonika je decembra lani predlagala Evropska komisija v odgovor na povečano grožnjo zaradi terorističnih napadov v Evropi.