Kot piše BBC, je to prvi primer v Evropi, da skuša skupina državljanov svojo državo prisiliti, da prevzame odgovornost za nezadostno ukrepanje v boju proti globalnemu segrevanju.
Šlo naj bi obenem za prvi primer na svetu, da kot pravno podlago za zaščito ljudi pred podnebnimi spremembami navajajo človekove pravice, poleg domače zakonodaje.
Aktivisti sodišče pozivajo, da naj nizozemski vladi naloži vsaj 40-odstotno zmanjšanje toplogrednih emisij do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.
Terjajo tudi priznanje, da bo globalno segrevanje ozračja za več kot dve stopinji Celzija vodilo v kršitev temeljnih človekovih pravic po vsem svetu.
EU se je zavezala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za 40 odstotkov do leta 2030, medtem ko ZDA obljubljajo 26- do 28-odstotno zmanjšanje do leta 2025. Analitiki svarijo, da te zaveze, dane pred ključno decembrsko podnebno konferenco v Parizu, niso dovolj, da bi ustavile rast globalnih temperatur na mednarodno dogovorjeno mejo dveh stopinj Celzija.
Skeptiki po drugi strani menijo, da je grožnja globalnega segrevanja močno pretirana. In kot piše BBC, poznavalci niso prepričani, ali bo nizozemsko sodišče sposobno in pripravljeno razsojati v zadevi, ki je še vedno predmet znanstvene razprave.
