Neoznačena ekonomska svoboda: poraz posebne embalaže za tobačne izdelke

To dokazujejo statistike avstralske vlade o številu kadilcev in zasegih nezakonitih cigaret. A četudi bi se ta pristop izkazal za učinkovit, bi ga bili treba vseeno odpraviti, za Forbes piše Lorenzo Montanari, izvršni direktor organizacije Property Rights Alliance, ki izdaja mednarodni indeks intelektualne lastnine.

Gre namreč za neposreden napad na ekonomsko svobodo, ki ga ne bi smeli nikoli uvesti. Mednarodni sporazumi na ravni Združenih narodov in Svetovne trgovinske organizacije namreč ščitijo intelektualno lastnino vključno s pravico proizvajalcev, da se njihovi izdelki razlikujejo od drugih znamk. Vseeno Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še naprej podpira to neuspešno in pravno sporno strategijo, opozarja Montanari.

Brez oznak blagovnih znamk so kupci hitro zapeljani v nakup prepovedanih škatlic cigaret, tobačne družbe na trgu pa se vedno težje zanašajo na svoj sloves.,

Zaenkrat so tarča take vladen politike le tobačna podjetja, a naslednji so lahko  na vrsti proizvajalci sladkanih pijač, hitre hrane in alkoholnih pijač. Vlade podjetjem nikoli prej niso na tak način odrekale pravic, ko gre za intelektualno lastnino, kar ima številne nenačrtovane posledice.

Mednarodna koalicija 62 organizacij je WHO pozvala, naj se odpove tej strategiji poseganja v intelektualno lastnino in zagovarjanja nepotiskane embalaže.

Intelektualna lastnina kot so izumi, umetniška dela in tudi blagovne znamke predstavljajo delo in imajo vrednost. Tako kot svobode govora, religije in združevanja mora biti zaščitena tudi pravice upravljanja z intelektualno lastnino, meni Montanari.

Kljub neuspehu te strategije v Avstraliji jo WHO vsiljuje drugim vladam, medtem ko aktivisti za zdravo življenje poskušajo nepotiskano embalažo vsiliti še proizvajalcem alkohola, hitre hrane in sladkanih pijač.

Avstralija ni edina, ki je priznala poraz pri uporabi take embalaže, ko gre za tobačne izdelke. Tudi v Franciji se je prodaja cigaret povečala in nobenih dokazov nimamo, da so škatlice brez blagovnim znamk mlade ljudi odvrnile od kajenja, je priznala francoska ministrica za zdravje Agnes Buzyn. Francija je sicer največ trg za ponarejene in pretihotapljene cigarete v Evropi, s to nezakonito trgovino pa se financirajo potovanja džihadistov v Sirijo in Irak, kakor tudi teroristični napadi na francoskih tleh.

Tovrstno brisanje blagovnih znamk ima tudi negativne posledice za svetovno gospodarstvo, piše Montanari in navaja analizo Brand Finance, ki je zajela le osem največjih proizvajalcev hrane in pijače na svetu. Če bi jim vsilili nepotiskano embalažo za določene izdelke, bi to pomenilo 187 milijard dolarjev izgube za svetovno gospodarstvo. Analiza ob tem ni zajela posledic za delovna mesta, ali za finančne trge.

Montanari WHO poziva, naj se odpove tej strategiji in kot primer navaja ZDA, kjer se je tudi brez te skrajne strategije število kadilcev znižalo z 42 odstotkov vseh odraslih leta 1965 na 16,8 odstotka odraslih v letu 2014. Američani so lani tudi prvič popili več ustekleničene vode kot gaziranih pijač, promocija ecigaret pa tudi zmanjšuje razširjenost kajenja.