Vnovična vzpostavitev mejnih kontrol bi prinesla ogromne dvige stroškov in cen, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril inštitut Prognos.
Inštitut je skušal ovrednotiti izgube v času, ki bi jih prinesel vnovičen nadzor na schengenskih notranjih mejah. Ocenil je, da bi vnovične mejne kontrole povečale količino časa, potrebnega za čezmejni transport dobrin, navaja spletni portal Deutsche Welle. Podjetjem bi to prineslo višje stroške za zaposlene in za skladiščenje, višje stroške bi imeli tudi potrošniki.
Po optimističnem scenariju bi se stroški proizvodnje v EU zaradi tega podražili za odstotek, kar kumulativno predstavlja 470 milijard evrov v desetih letih (2016-2025). Samo Nemčijo bi to v navedenem obdobju stalo 77 milijard evrov, Francijo pa 80 milijard evrov. Letni BDP EU znaša okoli 15.000 milijard evrov.
Kot ocenjuje Prognos, bi dodatni stroški zaradi ukinitve schengna imeli zaradi višjih cen uvoza posledice tudi izven Evrope. Ameriško gospodarstvo bi to v desetih letih stalo 91 milijard evrov, Kitajsko pa 95 milijard evrov.
Študija navaja tudi pesimističen scenarij, po katerem bi se stroški proizvodnje v EU zaradi ukinitve schengna v povprečju zvišali za tri odstotke. To bi EU stalo 1400 milijard evrov, od tega Nemčijo 235 milijard, Francijo pa 244 milijard.
"Če bodo meje vnovič vzpostavljene, bo že tako šibka gospodarska rast v Evropi še bolj pod pritiskom," je ugotovitve Prognosa po poročanju AFP komentiral predsednik Fundacije Bertelsmann Aart de Geus. Kot je dodal, bodo na koncu državljani tisti, ki bodo plačali ceno.
Koliko bi stala ukinitev schengna, je v začetku meseca ocenjeval tudi s francosko vlado povezani think tank France Strategie. Ta je izračunal znesek 110 milijard evrov v desetih letih.