Vlada kanclerke Angele Merkel se je na razkritja nekdanjega pogodbenika ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna o spornem ameriškem programu nadzora Prizma odzvala z zaskrbljenostjo, a obenem zadržanostjo. Snowden je v pogovoru za časnik Spiegel kasneje razkril, da zahodne države z NSA dejansko pri tem pogosto sodelujejo.
Nemški časnik Bild je kasneje od zaupnih virov izvedel, da je Nemčija večkrat dejansko koristila sporno zbrane ameriške podatke. Nemška tajna služba je ameriške kolege za podatke npr. zaprosila ob zajetjih talcev v Jemnu in Afganistanu. Zadnji stiki ugrabljenih naj bi jim pomagali razjasniti okoliščine ugrabitev. To, da so se Nemci obrnili na Američane, pomeni, da so za program Prizma vedeli. Prav tako jim je moralo biti jasno, da ZDA shranjujejo tudi podatke o nemških komunikacijah.
Sedaj pa je v javnost pricurljala še novica, da je za Prizmo zagotovo že leta 2011 vedelo tudi nemško vojaško poveljstvo v Afganistanu. Bild namreč poroča o tajnem dokumentu zveze Nato, v katerem glavno poveljstvo regionalnim daje konkretne ukaze glede ravnanja s programom Prizma. Ta dokument je v roke zagotovo dobil vsaj nemški generalmajor v Afganistanu Markus Kneip.
Gre za dokument z datumom 1. september 2011, ki regionalnim poveljstvom Nata v Afganistanu sporoča, kako naj od 15. septembra 2011 zahtevajo podatke o telefonskih povezavah in elektronski pošti. Ob tem dokument opozarja, da bodo vse zahteve za informacije zabeležene v okviru Prizme. Dokument Prizmo tudi neposredno poveže z NSA.
Ta razkritja pa niso v skladu z odzivom nemške vlade in same kanclerke Merklove na prva Snowdnova razkritja, opozarja Spiegel. Merklova je še prejšnji teden zatrjevala, da je za Prizmo prvič slišala iz medijev. V nedeljo je nato kanclerka za radio ARD dejala, da doslej ni razpolagala z dokazi, da so Američani kršili nemško pravo. Po razkritju novih podatkov so iz nemške vlade zaenkrat sporočili le, da obstaja "večletno sodelovanje" med ameriškimi in nemškimi obveščevalnimi službami.
Razkritja so močno ujezila nemško opozicijo, ki je v začetku tedna zahtevala uvedbo parlamentarne preiskave. Zeleni in Levica so v ponedeljek tako zahtevali, da se zadeva razjasni pred pristojnim telesom spodnjega doma nemškega parlamenta, pred katerega naj bi stopila tudi Merklova, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Za uvedbo parlamentarne preiskave v Nemčiji so sicer potrebni glasovi vsaj četrtine poslancev. To bi bilo 155 poslancev, medtem ko jih imajo Levica in Zeleni skupaj 143.
Z dosedanjimi pojasnili v zvezi z afero pa niso zadovoljni niti koalicijski partnerji CDU, liberalci (FDP), ki so od vlade zahtevali, da v zvezi z afero sprejme nove ukrepe.
Danes bo medtem na temo afere NSA zasedal odbor bundestaga za notranje zadeve. Na izredni seji odbora bo notranji minister Hans Peter Friedrich, ki je konec minulega tedna po pojasnila odletel celo v Washington, poslance seznanil z aktualnim stanjem in ugotovitvami. Glede na zadnja razkritja bo najverjetneje moral odgovarjati tudi na nekatera neprijetna vprašanja.
Dpa izpostavlja, da je Merklova pri ameriški nadzorni aferi na spolzkih tleh iskanja ravnotežja med zagotavljanjem varnosti in zagotavljanjem svobode.
Merklova je od Washingtona zahtevala jasna zagotovila, da bodo Američani na nemških tleh spoštovali nemško pravo, a jih po pisanju dpa iz Bele hiše najverjetneje ne bo. Kanclerka bo tako ostala praznih rok in razgaljena bo njena nemoč nasproti ameriškemu predsedniku Baracku Obami. To zanjo ni dobro, še posebej ne pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, piše dpa.