Po podatkih študije kar devet odstotkov odraslih prosilcev za azil ni nikoli obiskovalo šole. Skoraj četrtina (24 odstotkov) je šolanje predčasno opustila.

S takimi migranti se bo povečalo število nizko kvalificiranih ljudi v nemški populaciji. Inštitut napoveduje znižanje rezultatov delovne usposobljenosti tudi v primeru, če »znaten del beguncev v Nemčiji pridobi potrebne delovne izkušnje in gre skozi proces pridobivanja poklicnih kvalifikacij«.

V Nemčiji je trenutno velik delež mladih med 25 in 34 letom starosti, ki niso pridobili poklicne izobrazbe v tej državi. Precejšnje razlike so med državami. Le 17 odstotkov Afganistancev in 19 odstotkov Iračanov ima izobrazbo, primerljivo s končano srednjo šolo v Nemčiji. Med Sirci je takih 40 odstotkov.

Študija Mednarodnega denarnega sklada je lani Nemčiji napovedala dvig gospodarske rasti, za kar naj bi bil zaslužen prav pritok beguncev. A za ta dvig bi se morali migranti uspešno integrirati v trg dela.

Tudi minister za gospodarske zadeve Sigmar Gabriel (SPD) je pritok migrantovpredstavljal kot nekaj pozitivnega in pozival k sprejemu in hitremu izobraževanju in zaposlovanju prišlekov, kar naj bi rešilo enega največjih problemov Nemčije – starajoče se prebivalstvo.

Šef Daimlerja Dieter Zetsche je migrante videl celo kot temelj novega nemškega gospodarskega čudeža, primerljivega s tistim v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.