Do leta 2020 bo tako Nemčija polovico svojih zlatih rezerv hranila v domačih trezorjih. Zlate palice, ki jih bodo prepeljali iz tujine, so vredne okoli 27 milijard evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Največji delež zlatih rezerv sicer Nemčija trenutno hrani pri ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed). Vendar bo delež rezerv, ki se nahajajo v New Yorku, znižala s 45 odstotkov na 37 odstotkov. V Parizu zlatih rezerv ne bo več hranila, delež v Londonu pa bo ostal nespremenjen pri 13 odstotkih, poroča britanski BBC. "Skupna evropska valuta zmanjšuje potrebo po hrambi zlata pri partnerskih državah v Evropi," pojasnjuje Thiele.
Konec leta 2012 je imela Nemčija 3391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Od tega je 1536 ton hranila Fed. V Londonu je ležalo 445 ton, v Parizu pa 374 ton nemških zlatih palic.
Nemčija je zlate rezerve nabirala predvsem v obdobju po drugi svetovni vojni, ko je hitro gospodarsko okrevala in vse več izvažala. V času hladne vojne jih je pustila v tujini, da bi preprečila morebiten dostop do njih Sovjetski zvezi. Pred nemško združitvijo leta 1990 je država kar 98 odstotkov svojih zlatih rezerv hranila zunaj meja države.
V zadnjem času pa so se zaradi hranjenja zlatih palic v tujini na Bundesbank zgrnile precejšnje kritike. Nekateri so izpostavljali, da Nemčija sploh nima pregleda nad dejanskim zlatom, ampak se zanaša le na potrdila tujih institucij. Drugi so se spraševali, ali bi ob izbruhu krize država sploh lahko prišla do svoje žlahtne kovine.
Vseeno pa popolni prenos zlata domov ne pride v poštev. Nemška centralna banka namreč želi ohraniti možnost, da lahko v primeru izbruha valutne krize zlate palice hitro pretopi v devize, kot je ameriški dolar.