Boljkovca so danes na sodišče prepeljali v invalidskem vozičku. "Razumel sem obtožnico in se ne počutim krivega," je dejal Boljkovac. Pojasnil je, da kot šef kotarske Ozne ni bil pristojen za aretacije domnevnih sodelavcev ustaškega režima, ker se je z njihovimi primeri ukvarjala okrožna Ozna.
Sodnik Tomislav Juriša je napovedal, da bodo med postopkom obravnavali pričevanja več deset oseb, sicer pa bodo zaslišali le dober ducat prič, medtem ko bodo ostala prebrali na podlagi izkazov med preiskavo.
Boljkovčev odvetnik Anto Nobilo je dejal, da obramba ne zanika zločina, v katerem so pripadniki Ozne umorili 21 civilistov z območja Duge Rese pri Karlovcu, a izpostavlja, da za njihovo smrt ni odgovoren Boljkovac.
Nobilo je pripomnil, da so bile napovedane priče tožilstva v času zločina majhni otroci, ki po navedbah svojcev vedo, da se je zločin zgodil, ne pa tudi, kdo je odgovoren za poboje.
Tožilstvo bremeni Boljkovca poveljniške odgovornosti, da je maja in junija 1945 zahteval aretacije številnih civilistov z območja Duge Rese pod obtožbami, da so sodelovali z ustaškim režimom.
Po večdnevnih zaslišanjih naj bi Boljkovac naročil, naj 20 oseb umorijo in pokopljejo na določenem mestu. Odločitvi je nasprotoval moški, ki so ga umorili pri železniški progi v Dugi Resi, so še zapisali v obtožnici. Za 14 umorjenih oseb še niso ugotovili identitete.
Obtožnico proti Boljkovcu so vložili lansko jesen v ponovljenem postopku, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo preiskavo iz leta 2011, ki jo je sprožil takratni notranji minister in današnji predsednik HDZ Tomislav Karamarko. Novo preiskavo so sprožili v začetku leta 2012 na podlagi novega kazenskega zakonika.
Boljkovac je bil v začetku 90. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je bil tudi partizanski častnik in general jugoslovanske vojske.