Rojstvo jubilejnega Zemljana, s katerim bo svetovno prebivalstvo preseglo mejo sedmih milijard, bodo sicer po svetu zaznamovale številne tematske prireditve in slovesnosti. Posebej bodo dogodek obeležili Združeni narodi.
Potem ko je 11. julija 1987 prebivalstvo Zemlje doseglo doseglo mejnik petih milijard, so ZN leta 1989 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Slednji je namenjen opozarjanju na probleme, povezane s sicer upočasnjujočim se, a kljub temu stalnim povečevanjem števila Zemljanov.
Na Zemlji se namreč vsake 2,6 sekunde rodi otrok. Svetovno prebivalstvo se tako na dan poveča za približno 214.000 oseb, vsako uro pa za skoraj 9000. Najhitrejše se število prebivalcev povečuje v hitro razvijajočih se državah, kot so Kitajska, Indija in Nigerija. Po ocenah strokovnjakov bo čez 50 let v teh državah živelo od 5,7 do osem milijard ljudi.
Narašča tudi prebivalstvo Slovenije, in sicer tako na račun slovenskih državljanov kot tujcev, ki bivajo v državi. V Sloveniji po najnovejših podatkih slovenskega statističnega urada živi 2.052.496 oseb, pri čemer je delež tujcev 4,1 odstotka.
V zadnjem času v Sloveniji najhitreje raste delež tujih žensk, ki se je v drugem četrtletju letošnjega leta že devetič zapored povečal, in sicer na 29,8 odstotka vseh tujcev.
Rast svetovnega prebivalstva pa je po besedah direktorja Sklada ZN za prebivalstvo (UNPF) Babatundeja Osotimehina povezana z "dosežki, a tudi zastoji in protislovji", ki zaznamujejo naš čas. UNFP je zato ob rojstvu sedemmilijardtega Zemljana izdal posebno poročilo o stanju svetovnega prebivalstva v letu 2011.
Ponekod na Zemlji ljudje že danes trpijo zaradi pomanjkanja vode in hrane, dodatne izzive za človeštvo pa po drugi strani predstavljajo podnebne spremembe in družbeni problemi, kot so neenakost, diskriminacija, kršitve človekovih pravic in pomanjkanje demokracije.
Strokovnjaki menijo, da lahko k reševanju teh problemov pripomoreta trajnostno gospodarstvo in recikliranje, skrbi pa jih hitra rast prebivalstva in počasno menjanje ustaljenih vedenjskih vzorcev na bolj okolju prijazne.
Če se bodo napovedi strokovnjakov uresničile, bodo morali ljudje v bližnji prihodnosti korenito spremeniti življenjske navade, saj bodo v nasprotnem primeru čez nekaj desetletij za življenje potrebovali planet, kar trikrat večji od Zemlje, opozarja Svetovni sklad za divjino.
Življenje, kakršnega ga živimo danes, je namreč polno protislovij. Številne regije pesti lakota, za gospodarsko najrazvitejše države pa problem predstavljajo presežki hrane, ki zaradi poteka roka uporabe, premajhnih skladišč ali manjših napak romajo v smeti.
Prav tako resen problem predstavlja pitna voda, povpraševanje po kateri je po svetu zaradi rasti prebivalstva vse večje. Borba za vodo že danes na nekaterih območjih vodi k številnim konfliktom.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bo tovrstnih problemov vse več, če ne bodo sprejeti prepotrebni ukrepi, na primer preprečevanje pretiranega kmetijstva na območjih, kjer je voda redka dobrina.
Odgovornost do Zemlje imajo po mnenju strokovnjakov tudi podjetja, ki morajo spremeniti svoj način delovanja, tako da bodo bolj varčna z vodo in bodo proizvajala manj izpustov ogljikovega dioksida.
Za ravnanje z naravnimi viri v prihodnosti bosta tako po mnenju stroke ključnega pomena trajnostna raba naravnih virov in recikliranje.
Pomemben doprinos k nadaljnjemu razvoju svetovnega gospodarstva poleg tega predstavljajo tudi zaloge kovin, kot so baker, nikelj, kobalt in mangan na dnu Tihega oceana, saj so te kovine izrednega pomena za razvoj visoke tehnologije.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo minilo še nekaj časa, preden bodo v morskih globinah odkrite zaloge rudnin koristile gospodarstvu, je pa razvoj na tem področju vsekakor izjemnega pomena za prihodnost.
