Na Hrvaškem bi legalizirali kar 300.000 črnih gradenj

Lastniki objektov, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj pred 21. junijem 2011, so lahko do nedelje opolnoči vložili zahteve za legalizacijo gradenj. Pristojni so opozorili, da podaljšanja roka ne bo, čeprav so nekatere lokalne skupnosti napovedale, da bodo zahteve sprejemale tudi julija.

Na pristojnem ministrstvu so poudarili, da bodo zahteve reševali glede na datum, ko so jih prejeli, ter da bodo povabili tiste lastnike, ki niso predali celotne potrebne dokumentacije, naj zahtevo dopolnijo.

Hrvaška je 21. junija 2011 končala snemanje svojega ozemlja iz zraka ter je ta datum postavila kot rok, po katerem nikjer na hrvaškem ozemlju ne bo več trpela črnih gradenj.

Objektov, ki so bili zgrajeni po tem datumu, ni bilo več možno legalizirati, temveč jih bodo lastniki morali porušiti ali pa plačati visoka nadomestila. Septembra lani so začeli odstranjevati prve črne gradnje in sicer tiste, ki so bile zgrajene po 21. juniju lani.

Tistim, ki niso vložili zahteve za legalizacijo, bodo porušili na črno zgrajene zgradbe, če so bile zgrajene zunaj zazidljivih območij pred 21. junijem 2011. Ostali lastniki črnih gradenj iz tega obdobja pa bodo morali pridobiti ustrezno dokumentacijo, ki vključuje visoke stroške legalizacije.

Vlada je do 30. junija letos ponujala ugodnejše cene nadomestil za legalizacijo in tudi različne popuste. Višina nadomestil je odvisna od velikosti, lokacije in namena objekta, najnižje nadomestilo za legalizacijo črne gradnje pa je 500 kun (67 evrov).

Če bodo lastniki nadomestilo plačali v 30 dneh po prejemu odločitve o legalizaciji njihovega objekta, imajo pravico do 25-odstotnega popusta.

Na vladi pričakujejo, da bodo celotno delo opravili do leta 2015, ko bodo znova posneli ozemlje iz zraka.

Na Hrvaškem je sicer okoli 400.000 nezakonito zgrajenih objektov, približno polovico od teh pa predstavljajo stanovanjski objekti in počitniške hiše.

Po ocenah - uradnih podatkov namreč ni - naj bi imeli slovenski državljani na Hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Večina naj bi imela pravno-lastniške razmere urejene, tako da naj bi bilo črnograditeljev malo.