"V prihajajočih dneh vam obljubljam, da bo pomoč prišla hitreje," je predsednik zagotovil v televizijskem nagovoru. "Ljudi pozivam le, naj ostanejo mirni, molijo, sodelujejo in si pomagajo med seboj," je še dodal.
Tudi sicer so filipinske oblasti večkrat pozvale ljudi, naj bodo mirni in potrpežljivi. Po poročanju britanskega BBC je sicer po doslej znanih podatkih na Filipinih super tajfun Haiyan prizadel več kot devet milijonov ljudi. Številni med temi se sedaj trudijo preživeti brez hrane, strehe nad glavo in čiste pitne vode.
Vzhodno mestu Guiuan v provinci Samar z okoli 40.000 prebivalci je bilo v veliki meri uničeno. Prestolnica province Leyte, Tacloban, je bila v velikem delu zravnana z zemljo. Ob robove cest prinašajo vse več trupel. Več sto ljudi se je zbralo na lokalnem letališču, kjer upajo na hitro pomoč.
Tudi na skrajnem severu province Cebu so nekatera mesta utrpela od 80- do 90-odstotno škodo. 80 odstotkov mesta Baco s 35.000 prebivalci v provinci Oriental Mindoro pa je še vedno pod vodo.
S prizadetih območij medtem poročajo o plenjenju. Tople vdirajo v trgovine, napadle pa so celo konvoj Rdečega križa. Priče poročajo tudi o kraji elektronskih naprav, kot so televizije in pralni stroji, iz manjših podjetij, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Filipinske oblasti so zato na prizadeta območja poslala več tisoč pripadnikov varnostnih sil. Tiskovni predstavnik civilne zaščite Reynaldo Balido je ob tem poudaril, da je ponovna vzpostavitev vladavine prava in reda na prizadetih območjih ena od "glavnih prioritet". "Tam imamo že veliko sil in še nekaj jih bo potrebno dodati, a ne bo šlo samo za policijo, ampak tudi za oborožene sile," je poudaril Balido.
Aquino je sicer že v nedeljo ob obisku mesta Tacloban z okoli 220.000 prebivalci izpostavil, da je plenjenje eden največjih problemov, pri čemer se je le okoli 20 od skupno 390 policistov v mestu javilo na dolžnost. Lokalni policisti so namreč tudi sami žrtve, ali pa so med žrtvami njihovi družinski člani.
Med prizadetimi pa niso le policisti, ampak tudi zaposleni v lokalni javni upravi, ki bi morali skrbeti za koordinacijo pomoči. Poleg pripadnikov varnostnih sil so namreč na Filipinih mobilizirali tudi več tisoč prostovoljcev, ki pripravljajo pakete hrane, oblačil in drugih zalog. Dostava pomoči pa je počasna, tako zaradi uničene infrastrukture kot tudi odsotnosti lokalnih uradnikov.