Grabar-Kitarovićeva je dejala, da po tretjem krogu posvetovanj nobena parlamentarna politična opcija nima potrebnih 76 poslanskih mandatov za podporo novemu mandatarju. Kot je ocenila, je časa za imenovanje novega mandatarja za sestavo prihodnje vlade vse manj.
"Ne bom dovolila, da zavlačevanje povzroči nepredvidljive negativne posledice za stabilnost države. Zato bo naslednji krog posvetovanj v torek, 22. decembra, zjutraj," je napovedala. Znova je pozvala vse politične akterje, naj se poskusijo dogovoriti v naslednjih dneh.
Hrvaška predsednica je spomnila, da je tretji krog posvetovanj začela v ponedeljek, ko so za isto mizo sedli predstavniki Domoljubne koalicije in koalicije Hrvaška raste, ki sta na parlamentarnih volitvah 8. novembra skupaj dobili 115 poslancev. Kot je včeraj izjavila pred novinarji, je ugotovila, da ni možno sodelovanje dveh največjih političnih koalicij v prihodnji vladi, ki imata skupaj podporo nekaj manj kot 70 odstotkov udeležencev novembrskih volitev.
Levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki podpira dosedanjega premiera Zorana Milanovića, je v povolilnih pogajanjih zbrala 66 poslanskih mandatov, desna Domoljubna koalicija pa ima zaenkrat 59 poslancev, kolikor jih dobila na volitvah.
Ključna za sestavo prihodnje vlade je tretja opcija po številu glasov, stranka Most neodvisnih list, ki je včeraj potrdila, da bo nadaljevala pogajanja le z Domoljubno koalicijo.
Za to so se odločili, potem ko je Hrvaška raste v soboto dokončno zavrnila predloga Mosta o vladi, v kateri bi bile skupaj vse tri opcije, kot tudi nestrankarskega premierja. V Mostu so vseeno dejali, da niso zaprli vrat niti koaliciji Hrvaška raste, če bo spremenila mnenje.
Predsednik Mosta Božo Petrov je po posvetovanjih na Pantovčaku novinarjem dejal, da si v Mostu želijo dogovor o sestavi vlade v naslednjih dveh tednih. Napovedal je, da se bodo morda prihodnji teden dogovorili o novem mandatarju.
Dosedanji premier Milanović je na včerajšnji novinarski konferenci po posvetovanjih s predsednico države ocenil ravnanje Mosta kot "operacijo reševanja HDZ" ter da je Most "mostišče za vrnitev HDZ na oblast". Spomnil je na opazko Petrova iz njunih nedavnih pogovorov, da naj bi "HDZ razpadla, če bo ostala v opoziciji".
Ponovil je, da ne morejo biti v isti vladi z Domoljubno koalicijo zaradi "rasistov, fašistov, nestrpnežev in obtožencev za težki kriminal". Obenem je dejal, da so pripravljeni nadaljevati pogovore o sodelovanju z Mostom, za katerega verjame, da ima ljudi, za katere je nesprejemljivo sodelovanje z Domoljubno koalicijo.
Predsednik HDZ Karamarko po posvetovanjih s predsednico ni novinarjem želel jasno odgovoriti, ali se namerava odpovedati premierskemu položaju, ker Most zahteva nestrankarskega kandidata. Povedal je, da so "vse možnosti na mizi" ter da se bo "moral vsak odpovedati svojim ambicijam, če je to v dobro hrvaške države".
V HDZ pričakujejo, da se bodo dogovorili s celotnim Mostom, ki je ostal s 15 poslanci. Računajo, da bodo nato dobili na svojo stran tudi poslance nekaterih drugih strank, kot sta dva poslanca stranke Milan Bandić 365 - stranka dela in solidarnosti, ter najmanj dva poslanca narodnih manjšin, med katerimi je tudi saborska poslanka albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, ki je tudi poslanka slovenske, bošnjaške, makedonske in črnogorske manjšine.