Hagan je bil še zadnji izmed treh, ki so bili obsojeni za umor Malcolma X leta 1965. Druga dva sta na prostost prišla že v 80. letih, medtem ko so Haganu prošnjo za pogojno izpustitev zavrnili že 16-krat. Zdaj so mu jo končno odobrili, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Hagan je bil edini, ki je umor Malcolma X priznal in ga tudi obžaloval. Prijeli so ga takoj po umoru v New Yorku leta 1965. Zadnji dve desetletji je bival na prostosti, a se je za dva dneva vračal v zapor na Manhattnu.
Hagan je bil podobno kot Malcolm X v turbulentnih 60. letih dvajsetega stoletja član militantne skupine "Nation of Islam", skupine v islam spreobrnjenih Afroameričanov, ki se bori za pravice temnopoltih v ZDA. Malcolm X je bil eden od voditeljev te skupine, Hagan - tedaj znan kot Talmadge X. Hayer je Malcolma X smrtno ustrelil med govorom v Harelmu.
Hagana je tedaj takoj po napadu na Malcolma X prijela razjarjena množica, iz rok katere ga je rešila šele policija. Bil je hudo pretepen, pa tudi ustreljen. Poleg njega je policija prijela še več osumljencev, ki naj bi mu pomagali. Za umor sta bila nato obtožena še Muhammad Abdul Aziz, tedaj znan kot Norman 3X Butler in Kahlil Islam, tedaj znan kot Thomas 15X Johnson.
Hagan je umor Malcolma X priznal, medtem ko sta se njegova sodelavca na sodišču zagovarjala kot nedolžna. Tudi Hagan je trdil, da sta nedolžna, toda kljub temu so bili vsi trije obsojeni na 20 let zapora. Več kot deset let po atentatu je Hagan pojasnil, da se je Malcolma X odločil ubiti, ker naj bi bil "hinavec", ki je deloval proti tedanjemu voditelju Nation of Islam Elijahu Muhammadu.
Malcolm X - prvotno sicer Malcolm Little - je bil do razhoda z Elijahom Mhammadom eden glavnih obrazov Nation of Islam in eden glavnih borcev proti belcem, po njegovih besedah "modrookih hudičev", ki želijo izkoreniniti Afričane. Boril se je proti rasni diskriminaciji in to "z vsemi možnimi sredstvi", tudi z nasiljem. Toda po letu 1964, ko je obiskal tudi Meko, se je začel izrekati proti rasnemu separatizmu, ki je bilo eno glavnih načel Nation of Islam.
Ko je bil ubit, star 39 let, ga je New York Times v komentarju označil za "sprevrženega moža", v Timesu pa so ga opisali kot demagoga, "katerega evangelij je bilo sovraštvo". Ne glede na to se je nato uvrstil med legende gibanja za pravice temnopoltih v ZDA. "Avtobiografija Malcolma X", ki jo je o njem napisal Alex Haley, je postala pravcata prodajna uspešnica, Spike Lee pa je o njem posnel tudi film. Leta 1999 je bil upodobljen tudi na znamki, še navaja AP.
