Ministri iščejo dogovor o spornih kvotah za razporeditev beguncev

Evropska komisija je maja predlagala dve solidarnostni shemi za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, ki dvigujeta veliko prahu.

Poleg tega je dan pred zasedanjem francoska zavrnitev vstopa beguncem na meji z Italijo znova sprožila besedno vojno med Rimom in Parizom. Italijanski premier Matteo Renzi je v primeru sebičnosti članic napovedal načrt B enostranskih ukrepov.

Pri prvi shemi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.

Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije. Slovenija naj bi v tem primeru po bruseljskem izračunu sprejela 207 oseb.

Prva politična razprava danes bo pokazala, kaj so glavni pomisleki članic, in nakazala, kako hitro je pričakovati izid, ki pa bo zelo verjetno precej drugačen od predlogov komisije.

Prvo vprašanje, o katerem se članice ne strinjajo, je, ali naj bo pomoč Italiji in Grčiji obvezna ali prostovoljna. Približno deset članic vztraja, da mora biti prostovoljna.

Približno enako število članic, med njimi Nemčija in Francija, želi zavezujoči mehanizem, a pod zanje ugodnimi pogoji. Nemčija in Francija sta v skupni izjavi pozvali, da je treba bolje upoštevati število beguncev, ki jih je država že sprejela.

Slovenska vlada je v petek sprejela predlog stališča, da se bo pri preučitvi predlogov osredotočila na zmožnosti države, migracijsko tveganje zaradi geostrateškega položaja ter ohranjanje notranje varnosti.