mlin Svet24.si

8-letnika skalpiralo na šolskem ogledu kmetije

medved, rjavi medved Svet24.si

Ministrstvo sledilo stroki: Letos bodo odstrelili ...

1701778337-dsc9818-01-1701778319724 Necenzurirano

"Kar sta na policiji počela Žakelj in Tonin, je ...

cernivceva 6a PL Reporter.si

Milijon in pol evrov vredne hiše gradbenega ...

luka doncic 24 pm Ekipa24.si

Luka Dončić objavil posebno fotografijo ...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Mesić: Članstvo v EU je Hrvaški usojeno

Deli na:

Nekdanji predsednik Hrvaške Stipe Mesić je imel včeraj v Ljubljani predavanje z naslovom Razpad SFRJ - 20 let pozneje. Poleg razpada Jugoslavije se je dotaknil tudi poti Hrvaške od osamosvojitve do njegovega predsedovanja in bližnjega članstva Hrvaške v EU. Po njegovih besedah je članstvo v EU ne le želja, temveč tudi usoda Hrvaške.

Mesić, ki je v obdobju od leta 2000 do leta 2010 opravljal funkcijo predsednika Hrvaške, je bil kot predsednik predsedstva SFRJ priča dogodkom ob njenem razpadu in nastanku novih držav na tem območju. Kot je dejal, so Jugoslavijo vzdrževali trije skupni dejavniki: predsednik Tito, Zveza komunistov in Jugoslovanska ljudska armada, ki jima je bila podrejena.

Po smrti Tita in potem, ko je Slobodan Milošević obračunal z zvezo komunistov, je jugoslovanska armada po Mesićevih besedah iskala "sponzorja". Našla pa ga je v Miloševiću. "A Milošević jih je zavajal," je dejal.

Mesić je poudaril, da se je takrat kriza poglabljala, država ni normalno delovala in moralo bi priti do novega političnega dogovora. Eden izmed predlogov je bil, da se razglasi samostojnost takratnih republik, istočasno pa podpiše konfederalen sporazum za obdobje od treh do petih let.

"Določiti bi morali skupne ukrepe in posle republik ter načrt za njihovo financiranje, da bi bili računi čisti. A Milošević ni želel slišati o federaciji ali konfederaciji. On je želel spremeniti meje. To pa je pomenilo vojno," je povedal Mesić.

Nekdanji hrvaški predsednik je predavanje nadaljeval z dogajanjem na Hrvaškem po osamosvojitvi. Po njegovem mnenju Hrvaška do leta 2000 ni delovala kot pravna država: "Zakoni so se sprejemali enostransko in selektivno. Po letu 2000 se je začela Hrvaška razvijati kot prava demokracija. Začel se je boj za pravno državo ter boj proti korupciji in kriminalu." Takrat je Hrvaška prevzela tudi odgovornost za zločine, ki so se v vojni zgodili na njeni strani.

Od takrat dalje se je Hrvaška po njegovih besedah začela približevati Evropi. Pri tem je izpostavil pomembnost Hrvaškega članstva v EU. "Hrvaška ne sme ostati otok sredi Evrope. Članstvo v EU je ne le želja, temveč tudi usoda Hrvaške. Nimamo alternative," je dejal nekdanji hrvaški predsednik. Zaveda pa se, da se v EU ne "cedita med in mleko". "EU ima svoje organizacijske in gospodarske probleme, vendar je kljub temu najelitnejši političen in gospodarski klub na svetu," je dodal Mesić.

EU pa je po njegovem mnenju tudi najpomembnejši dejavnik miru na svetu. Vse vojne v Evropi so se bojevale zaradi ozemlja. S tem, ko se v EU odpirajo meje, pa Mesić meni, da to lahko vodi v zmanjšanje meddržavnih sporov glede ozemlja na Balkanu: "Odprte meje lahko vodijo do življenja v skupnem kulturnem in političnem prostoru brez ozemeljskih sporov."

Na predavanju je Mesić izpostavil tudi enega izmed ključnih problemov Balkana, ki je po njegovem mnenju Bosna in Hercegovina. Po njegovih besedah je to nefunkcionalna državna tvorba. Daytonski sporazum je označil kot nezadosten način rešitve problema, ki je bil sprejet iz nuje po končanju vojne. Sporazum je ustvaril dve entiteti, ki skupaj ne delujeta uspešno. Zato je predlagal, da bi se sprejel nov Daytonski sporazum, kjer bi se konstitutivni narodi države sporazumeli na način, ki bi omogočal uspešno delovanje BiH.

Predavanja, ki sta ga organizirala Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) in Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva (DSHP), se je udeležilo veliko nekdanjih in sedanjih političnih akterjev na območju bivše Jugoslavije, med drugim nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekdanji premier Srbije Zoran Živković in poslanec Evropskega parlamenta Jelko Kacin.

Po predavanju so ob deseti obletnici delovanja inštituta v ljubljanskem hotelu Lev podelili priznanja Ifimesa. Med prejemniki sta bila Jelko Kacin, ki je prejel priznanje za najbolj prepoznavnega politika na Zahodnem Balkanu, in Zoran Živković, ki je priznanje prejel zaradi svojega prispevka k demokratičnim spremembam v Srbiji. Priznanja je podelil Mesić, ki je častni predsednik Ifimesa in član DHSP.