Merklova po 18 letih opustila vodenje CDU

Politično leto 2018 se je v Nemčiji nadaljevalo tam, kjer se je 2017 končalo - z napornim sestavljanjem koalicije. Čeprav je takratni predsednik socialdemokratov (SPD) Martin Schulz po parlamentarnih volitvah septembra 2017 zatrdil, da bodo socialdemokrati ostali v opoziciji, so bili po propadu pogajanj med konservativno unijo CDU/CSU, liberalci (FDP) in Zelenimi skorajda prisiljeni znova v veliko koalicijo.

Precej nevoljni in polni zadržkov so v januarju popustili pod pritiski in s 56 odstotki glasov podprli začetek pogajanj o že tretji veliki koaliciji pod taktirko Angele Merkel. A je do podpisa koalicijske pogodbe po 169 dnevih od volitev je bila še dolga pot. Vmes je z mesta predsednika SPD odstopil Schulz in kot prva ženska na tem položaju ga je v aprilu nasledila Andrea Nahles.

Prvo četrtino leta je zaznamovala tudi izvolitev ministrske predsednice Posarja Kramp-Karrenbauerjeve za generalno sekretarko CDU, ki je tako stopila po političnih stopinjah Merklove, čeprav si takrat še nihče ni upal trditi, da bodo prelomne kadrovske spremembe sledile že čez deset mesecev.

Ko so se po mučnih pogajanjih le porazdelila ministrstva in je bila marca podpisana kompromisna koalicijska pogodba, se je zdelo, da se bodo lahko politiki osredotočili na izpolnjevanje koalicijskih obljub, a so se motili.

Po niti sto dneh nove vlade se je že izrisala prva politična kriza, nemške medije pa so polnili naslovi v slogu Je koalicija pred koncem?

A prve krize niso zakuhali socialdemokrati, ampak CSU. Bavarska sestrska stranka CDU se je namreč pričela upirati migracijski politiki. Sledili so številni krizni sestanki, azilni spor se je zaostroval, dokler ni notranji minister in vodja CSU Horst Seehofer z "grožnjo" o odstopu dosegel kompromisa.

Popolnoma zadovoljna ni bila nobena od treh strani, a je bilo dovolj, da so bili zadovoljni pri CSU pred prihajajočimi deželnimi volitvami na Bavarskem. Med drugim so v avgustu začeli delovati prvi sidrni centri za prosilce za azil.

Ko so deloma zgladili migracijski spor, se je že bližala naslednja vladna kriza, v kateri je imel ponovno osrednjo vlogo Seehofer skupaj s takratnim šefom nemških notranjih obveščevalcev Hans-Georgom Maassnom.

Potem ko je Maassen po izgredih in napadih skrajnih desničarjev na migrante v Chemnitzu kljub dokazom zanikal pregon tujcev, se je nanj vsul val kritik. Med ostrejšimi so bili socialdemokrati, a bi se lahko zgodba hitro končala, če Seehofer ne bi Maassna sprva premestil s položaja vodje zveznega urada za zaščito ustave na bolje plačan položaj državnega sekretarja. Po več kriznih sestankih je Seehofer popustil in Maassna upokojil.

Bližala se je jesen in politično ozračje je postajalo vedno bolj napeto. Prvi resen šok za Merklovo je bil, ko je njen zaveznik Volker Kauder po 13 letih nepričakovano izgubil položaj vodje skupne poslanske skupine CDU/CSU proti Ralphu Brinkhausu. "To je učna ura demokracije," je takrat pripomnila kanclerka.

Seehofer pa se je moral s svojimi političnimi napakami soočiti na deželnih volitvah na Bavarskem, kjer je njegova CSU utrpela resne izgube. Ministrski predsednik Markus Söder pa je moral oblikovati koalicijo s Svobodnimi volivci.

Sledile so volitve v deželi Hessen, kjer je CDU izgubila 11 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjimi volitvami. S 13 odstotki podpore pa je skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) uspel vstop v še zadnji deželni parlament.

Zadeve so postajale iz ure v uro bolj napete in naslednji dan je bilo jasno, da Angela Merkel na prihodnjem kongresu CDU ne bo več kandidirala za predsednico stranke, a bo do konca mandata ostala kanclerka.

"Začetek konca" je bil eden od pogostejših komentarjev nemških medijev. Prva ženska na čelu CDU se je po 18 letih odločila opustiti vodenje oslabljene, a še vedno najmočnejše stranke v Nemčiji.

Pod pritiski je svoj odstop z vrha sestrske CSU napovedal tudi Seehofer. Predvidoma januarja ga bo nasledil Söder.

Do kongresa CDU v decembru so medije polnili predvsem morebitni nasledniki Merklove ter njihove ideje za prenovo stranke. Na koncu je v Hamburgu slavila zaveznica kanclerke Kramp-Karrenbauerjeva, ki bo glede na napovedi nadaljevala sredinsko politiko kanclerke, čeprav spada v malenkost bolj konservativno strujo.

Po enem letu političnih kriz v Nemčiji bi se lahko sedaj koalicija osredotočila na reševanje stvarnih problemov, kar pričakujejo tudi volivci, a bodo verjetno prihodnje leto zaznamovali novi preobrati in spori.

Spomladi bo z Evropskimi volitvami prišel nov preizkus za veliko koalicijo. Po napovedih nemškega časnika Bild se krščanski demokrati že pripravljajo na morebiten propad velike koalicije in nadaljevanje mandata v obliki manjšinske vlade, ko bi lahko vajeti vlade prevzela Kramp-Karrenbauerjeva.