Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Mega jahte

Deli na:

Obisk superjahte milijarderja Flavia Briatoreja v Piranu je v naš obalni biser privabil kar lepo število radovednežev. Nepredstavljivo draga, pa sicer malo manj všečna jahta p je v primerjavi z največjimi in najbolj uglednimi kot malo večja plavajoča kad.

Obisk superjahte milijarderja Flavia Briatoreja v Piranu je v naš obalni biser privabil kar lepo število radovednežev. Nepredstavljivo draga, pa sicer malo manj všečna jahta p je v primerjavi z največjimi in najbolj uglednimi kot malo večja plavajoča kad.

O terminu jahta in  o tem,kaj vse ta kategorija plovil pomeni, smo pred kratkim v Reporterju že pisali, na kratko pa naj ponovimo, da med jahte spadajo tako motorne jahte kot jadrnice. V svetu izredno bogatih ljudi je največ prvih, in ko boste spoznali največje in prebrali njihove cene, priporočamo, da sedite. Praviloma so imenitne jahte v zasebni lasti in ni težko uganiti, da si jih lasti peščica najbogatejših ljudi na tem planetu.

Savarona iz leta 1931
Jadranje in plovba sta del naše civilizacije že od nekdaj, v začetku 20. stoletja pa so si premožni izbranci namesto popotovanj z velikimi ladjami zaželeli kar svojo zasebno floto. V dolžino so jahte na veliko pognale po veliki gospodarski krizi in po drugi svetovni vojni. Med zgodnje velike jahte tako sodita Savarona, zgrajena 1931 in v lasti Turčije, je s 124 metri dolžine še vedno med največjimi, in Christina O, ki je bolj kot zaradi svoje dolžine 99 metrov znana po lastniku, ladjarju Onassisu in seznamu tistih slavnih ljudi, ki so z njo plule.

Na njej je grški bogataš gostil tako svojo ljubico Mario Callas kot ženo Jackie Onassis, pa tudi Marilyn Monroe, Frank Sinatra in Eva Peron so pluli z jahto, ki se imenuje po Onassisovi hčerki. Na njej sta se leta 1957 srečala tudi predsednik Kennedy in upokojeni britanski politik Winston Churchill. Kot zanimivost naj dodamo, da je Aristotle Onassis odsluženo vojaško ladjo kanadske mornarice kupil za samo 34 tisoč dolarjev, predelava v jahto pa ga je stala štiri milijone dolarjev.

Razmah pregrešno dragih velikank se je začel v osemdesetih letih. Nenadoma so si jih zaželeli obogateli podjetniki, ki so uspeli v informacijskem poslu, elektroniki in založništvu, ne smemo pa prezreti naftne elite, ki je prav pri vrhu lastnikov največjih in najdražjih plovil. Večina največjih jaht danes ni starejših od deset let, kar še bolj priča o tem, da se bije tihi boj za ugled.

Večino razkošnih jaht pluje na valovih Sredozemskega in Karibskega morja, pa tudi na bolj oddaljenih morjih tega sveta. Povpraševanje po velikih luksuznih jahtah je seveda prineslo tudi številne nove graditelje in ladjedelnice, ki se ukvarjajo samo z zadovoljevanjem želja petičnežev, zasnovo pa jim zrišejo najbolj priznani arhitekti. Na vrhu najbolj znanih tovarn so Azimut, Ferreti, Benetti, Feadship in Lurssen. In ker tudi najbogatejši nimajo 365 dni časa za plovbo po morjih, precejšen del jaht, vključno s Force Blue, ki smo jo videli v Piranu, vsaj del leta oddajajo. Cene so najrazličnejše, od nekaj tisoč do deset tisoče evrov na dan.

Najdražji najem je za čartersko jahto Delma. Za 85-metrsko velikanko, ki sprejme do 36 gostov, boste na teden odšteli tudi 700 tisoč evrov. Pri tem ne smemo pozabiti, da v ceno ni všteto gorivo, hrana in pijača, pristaniške pristojbine in druge malenkosti, pa tudi posadka pričakuje izdatno finančno darilo (beri: napitnino) v zameno za odlično strežbo. Zasebniki svoje jahte oddajajo tudi zaradi stroškov, ki niso majhni, mnogi bogataši pa se raje odrečejo lastništvu jaht in jih najamejo zato, ker jim omogočajo več možnosti za plovbo.

VEČ V TISKANI IZDAJI