Iz domovine je med prvo bližnjevzhodno vojno leta 1948 pobegnilo ali bilo pregnanih več kot 700.000 Palestincev. Po vojni leta 1967 je domove zapustilo še več sto tisoč Palestincev. Po ocenah Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncev (UNRWA) trenutno na palestinskih ozemljih ali v sosednjih državah živi kakih pet milijonov palestinskih beguncev oz. njihovih potomcev.
Izrael si njihove vrnitve v domovino ne želi, saj bi lahko ogrozili judovsko večino v državi.
Kerry si v Izraelu in na palestinskih območjih prizadeva za dosego bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma. Pogajanja so že vse od ponovnega zagona julija lani na resnih preizkušnjah, predvsem zaradi zahtev obeh strani glede tega, kaj naj bi sporazum vseboval, ki pa so nesprejemljiva za nasprotno stran.
Ameriški zunanji minister se je sicer v okviru svojih prizadevanj za en dan nepričakovano odpravil v Jordanijo in Savdsko Arabijo, prav tako pomembni igralki pri sklepanju dogovora. Po srečanju s savdskim kraljem Abdulahom je izpostavil izrecno podporo Riada mirovnim pogajanjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po besedah Kerryja je arabska mirovna iniciativa Abdulaha iz leta 2002 postala del okvira, ki ga sedaj sestavljajo ZDA - "tako v navdihu kot v vsebini".
V Savdski Arabiji je Kerry govoril tudi z zunanjim ministrom, princem Saudom al Faisalom. Slednji je poudaril, da srečanje zanika poročanje številnih medijev, ki so v zadnjem času poročali o napetostih med državama. "Nobeno srečanje ne bi moglo teči bolj gladko in biti bolj produktivno kot tole," je zagotovil al Faisal.
Kerry se je sicer danes odpravil proti domu. Ob tem je znova poudaril, da je bil v pogovorih dosežen napredek, čeprav se strani še nista zedinili o okviru, ki naj bi vodil bližnjevzhodna mirovna pogajanja.
Pred zaključkom svoje desete poti na Bližnji vzhod se je Kerry zjutraj v hotelu v Jeruzalemu sestal z odposlancem kvarteta Evropske unije, Združenih narodov, Rusije in ZDA za Bližnji vzhod Tonyjem Blairom in ga seznanil z najnovejšim stanjem. Srečal se je tudi z voditeljem izraelske opozicije Isaacom Herzogom.
Uradno o vsebini Kerryjevih pogovorov ni veliko znano. Precej pozornosti naj bi namenjali vprašanju zagotavljanja varnosti v dolini reke Jordan ter usodi Jeruzalema, ki si ga za svojo prestolnico želita obe strani.
Še ta teden naj bi se Kerry sestal z visokimi predstavniki Arabske lige ter jim predstavil doseženi napredek. Njegovo delo na Bližnjem vzhodu naj bi nadaljevala njegova ekipa s posebnim odposlancem Martinom Indykom na čelu.
Ameriški državni sekretar je sicer napovedal, da se bo kmalu znova vrnil na Bližnji vzhod. Izraelski mediji poročajo, da bi se to lahko zgodilo že prihodnji teden.
Kerryjev obisk sta tako izraelska kot palestinska stran izkoristili za medsebojno obtoževanje o nepripravljenosti na resne pogovore. Netanjahu je v nedeljo znova obtožil Palestince, da "nadaljujejo kampanjo podpihovanja sovraštva". Palestinci pa naj bi večkrat zavrnili možnost priznanja Izraela kot palestinske države, prav tako naj bi še naprej ostro nasprotovali napotitvi izraelskih vojakov v dolino Jordana.