Macron: Francija ne bo podirala svojih spomenikov

Z današnjim dnem se po celotni celinski Franciji - tudi v pariški regiji, kjer je bilo največ okuženih z novim virusom - v celoti in ne le na zunanjih vrtovih in terasah odpirajo kavarne in restavracije, dovoljeno je tudi potovanje v druge evropske države. Ljudje bodo znova smeli obiskovati svojce v domovih za ostarele, ki jih je izbruh covida-19 še posebej prizadel, predsednikove napovedi povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Šole, z izjemo srednjih, se bodo znova odprle 22. junija, drugi krog lokalnih volitev, ki bi moral biti marca, pa bodo izvedli 28. junija.

"Že jutri bomo lahko po našem celotnem ozemlju obrnili stran tega prvega poglavja," je v televizijskem nagovoru narodu, njegovem četrtem od začetka epidemije v marcu, poudaril Macron in ocenil, da so v boju proti koronavirusu dosegli "prvo zmago", vendar pa se utegne virus znova vrniti. Zatrdil je, da bo črpal iz izkušenj, pridobljenih v krizi, ki je Francijo hudo prizadela in terjala skoraj 30.000 življenj.

Kot je spomnil, je francoska vlada zagnala 500 milijard evrov vreden paket pomoči "brez primere", ki bo pomagal omejiti odpuščanja in bo pomagal ključnim sektorjem gospodarstva, vključno z letalskim, avtomobilskim, gostinskim in turističnim. "S to epidemijo je globalno gospodarstvo obstalo. Naša prva prioriteta bo obnoviti gospodarstvo, ki je močno, ekološko, suvereno in združeno," je dejal. Obenem je zavrnil uvedbo novih davkov.

Francoski predsednik je sodržavljane sicer nagovoril tudi v luči globalnih protestov proti rasizmu in predsodkom proti temnopoltim, še posebej v policijskih vrstah, ki pretresajo tudi njegovo državo. Jezne množice v Veliki Britaniji in ZDA so se med drugim lotile tudi spomenikov ljudem, ki jih smatrajo za simbole kolonializma.

Proteste je prvotno sprožila smrt Georgea Floyda v ZDA, nato pa so se razširili po svetu. V Franciji se je jeza protestnikov osredotočila predvsem na smrt temnopoltega mladeniča Adame Traoreja, ki je leta 2016 umrl med policijskim pridržanjem. Izbruhnili so tudi nasilni izgredi in policija je v soboto v Parizu aretirala 21 protestnikov.

Glede tega je bil Macron po poročanju AFP v nagovoru odločen, da Francija ne bo skrivala sestavnih delov svoje preteklosti ali odstranjevala spomenikov ljudem, ki so morda zagovarjali rasistične poglede in politike. "Republika ne bo brisala nobenih sledi ali imen iz svoje zgodovine. Ne bo pozabila nobenega od svojih dejanj. Ne bo podirala nobenega od svojih spomenikov, ampak bomo skupaj razumno gledali na našo zgodovino in naše spomine," je dejal.

To je še posebej pomembno v Afriki, kjer je francoska kolonialna nadvlada v vrsti držav pustila zapuščino, ki vse do danes za mnoge ostaja predmet jeze, je spomnil. Francija in Afrika morata skupaj najti "sedanjost in prihodnost, ki je mogoča na obeh straneh Sredozemlja", je dejal.

"V boju proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji bomo brezkompromisni. Sprejete bodo nove odločitve za povečanje enakosti," je obljubil, a hkrati stopil v bran francoski policiji, ki da "si zasluži javno podporo in priznanje naroda za svoje delo". Brez reda ne more biti varnosti in svobode, je opozoril. Kot piše AFP, so v Franciji minuli konec tedna potekali tudi protesti policistov, ki opozarjajo, da jih vlada ni v zadostni meri podprla.