Ta v skladu z velikostjo države šteje borih 25 sedežev. Za prvo mesto med strankami se kot vedno borita Napredna državljanska stranka (FBP) in Domovinska unija (VU).
Na premierskem stolčku želi ostati dosedanji šef vlade Adrian Hasler iz FBP. Tega si sicer želi tudi njegov namestnik Thomas Zwiefelhofer iz VU, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V državici, ki obsega 11 občin, je koalicija med VU in FBP običajna. Takšna je Liechtensteinu vladala med letoma 1938 in 1997. Nato se je VU spričo absolutne večine, ki jo je dobila na volitvah, odločila vladati sama. Leta 2001 pa je absolutno večino dobila FBP in se je tako kot pred tem VU odločila vladati sama. Od leta 2005 znova vladata skupaj.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je vstop v 25-članski landtag prvič uspel kar štirim strankam. Zaradi tega je VU izgubila pet sedežev in pristala na osmih, FPB pa sedež in je z desetimi postala najmočnejša sila v parlamentu.
Poleg obeh glavnih strank je v parlamentu od leta 1993 tudi zeleni politiki naklonjena Svobodna lista (FL), na zadnjih volitvah pa je visok, osemodstotni parlamentarni prag uspelo prestopiti še Neodvisnim, ki so zasedli kar neverjetne štiri sedeže.
Spremembo v parlamentu je spremljala tudi sprememba na čelu petčlanske vlade v Vaduzu, dosedanji premier Hasler, bivši načelnik liechtensteinske policije, pa si prizadeva preprečiti, da bi se to zgodilo tudi na današnjih volitvah.
Na volitve je tako zase in za svojo FBP pozival s sloganom Veliko dosegli. Veliko imamo še v načrtih, njegov glavi izzivalec in tudi dosedanji namestnik Zwiefelhofer pa v nasprotju s tem pod krilatico Narediti več mogoče.
Za šefa vlade se ponuja tudi kandidat FL Ecki Hermann, čeprav nima realnih možnosti. Slogan tega družinskega in športnega zdravnika se glasi Dovolj je - terjajo se spremembe. Neodvisni, ki jih je ustanovil nekdanji poslanec VU Harry Quaderer, v boj za premierski stolček ne pošiljajo nikogar, temveč se zavzemajo za neposredne volitve predsednika vlade.
V Liechtensteinu je volilna udeležba obvezna, na zadnjih parlamentarnih volitvah je bila 79,8-odstotna. Pri tem pa se je takrat na volilni dan fizično na volišča podalo zgolj 679 volivcev, medtem ko jih je kar 14.684 glasovalo po pošti - delež tistih, ki so glasovali po pošti, je bil tako 95,6-odstoten.
Liechtenstein je od leta 1921 parlamentarna demokracija. Tedaj sprejeto ustavo so leta 2003 po dolgotrajnih razpravah spremenili in odtlej ima knez pravico veta na zakone, že sprejete v landtagu. Prav tako lahko, če bi bilo to potrebno, uvede izredne razmere in brez pojasnila razpusti vlado. Na drugi strani pa so v novi ustavi državljani dobili pravico, da na referendumu odpravijo monarhijo.
