Revija Reporter
Svet

Letta: Grčija je na poti iz gospodarske krize

STA

30. jul. 2013 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Italijanski premier Enrico Letta je včeraj v Atenah ocenil, da je Grčija na poti iz krize, hkrati pa državo pozval, naj se drži napovedanih reform. Zatrdil je še, da je Italija Grčiji pripravljena stati ob strani. Njegov grški kolega Antonis Samaras je medtem ponovil, da je za državo ključno doseganje primarnega proračunskega presežka.

"Tu sta bili rojeni evropska mitologija in zgodovina, tu se je Evropa prvič soočila s krizo in tu bo Evropa prerojena," je novinarjem po srečanju z grškim kolegom Antonisom Samarasem v Atenah dejal Letta.

Po njegovih besedah, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, bi neuspeh EU pri reševanju krize v Grčiji spodnesel verodostojnost skupnosti in okrepil položaj evroskeptičnih strank. Volitve v Evropski parlament bodo sicer maja prihodnje leto, torej v času grškega predsedovanja EU.

Po Grčiji bo predsedovanje osemindvajseterici prevzela Italija, v tej luči pa sta se Letta in Samaras kot voditelja ranljivih evrskih držav včeraj dogovorila za skupen poudarek na spodbujanju gospodarske rasti.

Samaras je tudi sicer poudaril, da v Grčiji potrebujejo politiko, ki bo kljub reformam spodbujala gospodarsko rast. Znova je izpostavil, da je za državo, če želi znova uživati rast bruto domačega proizvoda (BDP) in se spopasti z visoko brezposelnostjo, ključno, da ustvari primarni proračunski presežek, kar pomeni, da bi pred obrestmi na dolg zabeležila več proračunskih prihodkov kot odhodkov.

Grčija je v recesiji že šest let in beleži rekordno visoko 27-odstotno brezposelnost. Nad vodo jo v zadnjih letih držijo predvsem mednarodna posojila. Od leta 2010 je od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela že za 240 milijard evrov pomoči.

Voditelja sta med drugim razpravljala tudi o Transjadranskem plinovodu (TAP), in sicer z vidika pomena nove poti za dobavo vira energije in z vidika pomena odpiranja novih delovnih mest.

Preko plinovoda TAP, vrednega 1,5 milijarde evrov, bodo plin dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa naj bi preko Jadranskega morja prispel v južno Italijo. Gre za ključni del t. i. južnega plinskega koridorja na poti iz Kaspijskega morja do turškega in evropskih trgov.

Grčija, Albanija in Italija si z naslova projekta obetajo za več milijard evrov investicij.

Poleg tega je bilo na sestanku govora še o problemu nezakonitih imigracij, s katerim se soočata obe sredozemski državi.