Venezuela je v globoki krizi. Leto dni po odhodu priljubljenega voditelja državo pestijo nasilni protesti, ki jih poganja ogorčenje zaradi visoke stopnje kriminala, pomanjkanja osnovnih dobrin na policah trgovin ter inflacije, ki je bila lani več kot 56-odstotna, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Večina teh težav je bila sicer prisotna že v obdobju Chaveza. A vendar strokovnjaki izpostavljajo, da je priljubljeni predsednik s svojo karizmo deloval kot neke vrste blažilec. Ob njegovi odsotnosti se težave zdijo veliko večje, ocenjuje politični analitik na katoliški univerzi Andres Bello, Angel Oropeza.
Kriza, s katero se sooča Venezuela, zbuja dvom v predsednika Nicolasa Maduro, ki ga je sicer Chavez osebno izbral za svojega naslednika. Vse več je vprašanj o tem, kam je država z 28 milijoni prebivalcev namenjena.
Chavez je umrl 5. marca 2013, star 58 let. Odšel je po dveletni bitki z rakom, ki ga je neuspešno zdravil tudi na Kubi.
V venezuelsko politiko je Chavez vstopil kot voditelj spodletelega vojaškega udara leta 1992. Do konca desetletja je postal izvoljeni predsednik, ki je z obljubami o boljšem življenju za revne Venezuelce in odpravi razlik med bogataši in reveži dominiral na političnem parketu in svojim rivalom ni pustil niti blizu.
V vsakodnevnem življenju Venezuelcev je bil Chavez prisoten praktično vsepovsod. Pojavljal se je na televiziji, slišali so ga na radiu, potoval je po državi in se med svojimi podporniki sprehajal po ulicah. Še danes je njegova podoba prisotna na plakatih in majicah. Radio še vedno predvaja njegove govore, njegova podoba pa ostaja tudi ena bistvenih sestavin vladnih oglasov.
Venezuelska vlada ohranja Chavezov duh in socialistične politike v ospredju in središču svojega delovanja. Danes se bodo njegovi zapuščini poklonili z vojaško in civilno parado.
A kako dolgo bo Chavezova priljubljenost še zagotavljala podporo državljanov Maduru, je vprašanje. Medtem ko je Chavez še na smrt bolan brez težav zmagal na predsedniških volitvah, je Maduro mesec dni po odhodu svojega mentorja komaj izsilil zmago s prednostjo 1,5 odstotne točke glasov pred opozicijskim tekmecem.
Pred najresnejšim izzivom doslej pa se je Maduro znašel februarja letos, ko so v mestu San Cristobal po posilstvu študentke izbruhnili študentski protesti. Demonstracije so se kot ogenj razširile na druga mesta, tudi v Caracas. Vlada se je odzvala z množičnimi aretacijami protestnikov, tudi opozicijskih politikov, kar je še dodatno zaostrilo razmere in sprožilo nasilje ter celo smrti.
Zadnji mesec dni so Caracas in druga mesta prizorišča dnevnih protestnih shodov in nočnih spopadov med mladino, oboroženo s kamni, ter varnostnimi silami s slepimi naboji in solzivcem. Vseeno pa ostaja vprašanje, ali protesti dejansko lahko Madura odnesejo z oblasti.
Maduro sicer dogajanje označuje za del zarote ZDA in poskus državnega udara, s katerim želijo zrušiti njegovo demokratično vladavino. Tudi s tem ostaja zvest spominu na Chaveza, ki je bil znan po svoji protiameriški retoriki. Chavez je ZDA, "zlo imperialistično silo", redno obtoževal, da si želijo prisvojiti venezuelsko nafto.
Venezuelci so leta 2009 na referendumu podprli spremembe ustave, ki so Chavezu omogočile neomejeno število predsedniških mandatov, a je karizmatičnega voditelja premagala bolezen. Kakšna bo politična usoda njegovega naslednika, zaenkrat še ostaja neznanka.