Leto 2018: Otoplitev na Korejskem polotoku

Kmalu po vrhu v Singapurju je Trump na Twitterju razglasil, da režim v Pjongjangu ne predstavlja več jedrske grožnje. Toda če bi Kim držal obljubo, bi morala Severna Koreja že davno narediti prve korake v smeri jedrske razorožitve, a zgodilo se je bore malo. Severna Koreja po nekaterih podatkih še naprej razvija svoj jedrski program, s čimer krši resolucije ZN.

Poskusi, da bi ZDA in Severna Koreja vzpostavili redne pogovore na delovni ravni o uresničevanju dogovora med Trumpom in Kimom, so se izjalovili. Zadnji sestanek, predviden v začetku novembra, med ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in glavnim severnokorejskim pogajalcem Kim Yong-cholom je Pjongjang tik pred zdajci odpovedal.

Glavna težava je, da si Washington in Pjongjang vsak po svoje razlagata ohlapen dogovor iz Singapurja. Severna Koreja se v njem zavezuje, da si bo prizadevala za popolno denukearizacijo Korejskega polotoka, ZDA pa so ji v zameno obljubile varnostna zagotovila. Državi sta se zavezali tudi k vzpostavitvi novih odnosov ter izgradnji trajnega in stabilnega miru na Korejskem polotoku.

ZDA vztrajajo, da to pomeni, da se mora Severna Koreja najprej odpovedati svojemu jedrskemu programu ali vsaj sprejeti nepovratne ukrepe v tej smeri, šele nato lahko pričakuje kakšne ugodnosti.

Severna Koreja po drugi strani pravi, da je prednostna naloga vzpostavitev normalnih odnosov. Ob tem trdi, da je že precej popustila in pokazala dobro voljo, ko je zamrznila jedrske in raketne poskuse, uničila poligon za jedrske poskuse v Punggye-riju in vrnila posmrtne ostanke nekaj ameriških vojakov, ki so padli v korejski vojni v letih 1950-1953. V Pjongjangu pravijo, da so zdaj na vrsti ZDA, da pokažejo nekaj dobre volje, po možnosti z ukinitvijo določenih sankcij.

Medtem se je nadaljevalo zbliževanje med Severno in Južno Korejo, ki je vrhunec doseglo s septembrskim vrhom med severnokorejskim voditeljem in južnokorejskim predsednikom Moon Jae-inom v Pjongjangu. V skladu z dogovorom, ki sta ga dosegla na tem srečanju, polnem simbolike, je Severna Koreja razstrelila več nadzornih točk na demilitariziranem območju, ki po 38. vzporedniku ločuje Koreji.

Kot je za STA ocenil profesor korejskih študij na ljubljanski Filozofski fakulteti Kang Byoung-yoong, so odnosi med Severno in Južno Korejo v zadnjem času zelo dobri. "Uspešna srečanja med državama so postavila temelje za mir na Korejskem polotoku in mirno združitev," je prepričan.

Vendar je zastoj v jedrskih pogajanjih med Washingtonom in Pjongjangom začel zavirati tudi medkorejsko zbliževanje. Južnokorejskemu predsedniku verjetno ne bo uspelo doseči cilja - razglasiti konca korejske vojne do izteka leta. Južnokorejci si močno prizadevajo, da bi Kim prišel v Seul, vendar datum obiska še ni določen. Prav tako se strani še nista dogovorili, kdaj bosta uresničili obljubo voditeljev o ponovni vzpostavitvi železniške povezave med državama.

Ameriški državni sekretar Pompeo je Južnokorejce posvaril, naj ne hitijo z zbliževanjem s severom, saj da bi moral ta proces potekati vzporedno s prizadevanji ZDA za normalizacijo odnosov.

V Pjongjangu zaradi tega seveda niso zadovoljni. Potem ko sta ZDA in Južna Koreja novembra sporočili, da bosta ustanovili delovno skupino za usklajevanje politike do Severne Koreje, je Pjongjang očital Američanom, da se vmešavajo v medkorejski dialog. Ob tem so zagrozili, da bodo obnovili jedrske in raketne poskuse, če ZDA ne bodo ukinile sankcij.

Severnokorejski režim za zdaj torej ne kaže velikega interesa za uresničitev dogovora iz Singapurja. Izogiba se pogovorom z visokimi predstavniki ZDA, kot sta Pompeo in Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki sta precej manj optimistična glede severnokorejskih namer kot predsednik. Dvome je začel izražati celo sam Trump.

Pompeo se je sicer z zadnjega obiska v Pjongjangu v oktobru vrnil s ponudbo Severne Koreje, da bodo mednarodnim inšpektorjem dovolili obisk jedrskega poligona v Punggye-riju. Ponudili so tudi, da bodo zaprli glavni jedrski raziskovalni center Yongbyon v zameno za ustrezne ukrepe ZDA. "Če želi Severna Koreja postati del mednarodne skupnosti in se gospodarsko razvijati, se bo morala odpovedati svojemu jedrskemu in raketnemu programu," je poudaril Kang.

V Washingtonu so nedavno nakazali, da bi se lahko Trump in Kim prihodnje leto znova sestala, tudi če Severna Koreja do takrat ne bo posredovala seznama svojih jedrskih in raketnih objektov. ZDA očitno še niso povsem obupale in še naprej iščejo izhod iz slepe ulice, ni pa pričakovati, da bodo veliko popuščale pri sankcijah.

Profesor Kang pozitivno ocenjuje Trumpov pristop do severnokorejskega vprašanja, s katerim utrjuje svoj ugled svetovnega voditelja. Prepričan je, da bo prihodnje leto prišlo do drugega vrha Trump-Kim in da bo severnokorejski voditelj obiskal Seul. "Ti dogodki bodo zelo pozitivna stvar in bodo ključni za rešitev severnokorejskega vprašanja," je poudaril in izrazil upanje, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do dodatne otoplitve odnosov in zmanjšanja napetosti na Korejskem polotoku.