Uradni izidi, ki kapljajo iz posameznih volilnih enot, so v veliki meri potrdili napovedi vzporednih volitev. Zaenkrat morajo zmagovalca razglasiti le še v petih enotah.
Laburisti so si zaenkrat zagotovili 411 poslancev, kar je kar 210 več kot na predhodnih volitvah leta 2019. Konservativci so jih medtem izgubili 249 in jih bodo glede na trenutne izide zasedli 119, poroča britanski BBC.
Medtem ko je poraz konservativcev najhujši v njihovi sodobni zgodovini, je zmaga laburistov - prva po letu 2005 - sicer velika, ne pa rekordna.
Stranki je uspelo pridobiti nazaj glasove nekdaj tradicionalno laburističnih okrožij zlasti na severu države, ki so jih ob posledicah brexita začasno premamile obljube konservativcev, kljub nekaterim napovedim anket pa njen rezultat ni presegel zmage, ki so jo s 418 poslanci pod vodstvom Tonyja Blaira dosegli leta 1997.
Obenem sta tradicionalno prevladujoči stranki v britanski politiki skupno osvojili manj kot 60 odstotkov vseh glasov - laburisti 34, konservativci pa 24 odstotkov -, kar je najmanjši delež na katerihkoli volitvah po letu 1923, ko so se laburisti uveljavili kot glavna opozicijska stranka, je za BBC izpostavil strokovnjak za volilne napovedi John Curtice.
Temu pritrjuje tudi pridobitev glasov preostalih strank in tudi neodvisnih kandidatov. Liberalni demokrati naj bi zasedli 71 sedežev, kar je kar 63 več kot predhodnem mandatu. Njihov vodja Ed Davey je to pozdravil kot najboljši izid stoletja.
Zgodovinskega rezultata se veselijo tudi v desni populistični stranki Reform UK, ki je dobila štiri sedeže. Glede na to, da na zadnjih volitvah niso dobili nobenega poslanca, je to uspeh, čeprav so jim jih ankete napovedovale celo 13. Poslanski sedež je v osmem poskusu osvojil tudi njen vodja Nigel Farage.
Zanje je sicer glasovalo bistveno več volivcev kot leta 2019, okrog 14 odstotkov, zaradi česar je stranka po poročanju BBC že kritizirala večinski sistem, v katerem se podpora v sedežih ne odrazi proporcionalno.
Podobno so štiri poslance osvojili Zeleni, ki so imeli doslej v parlamentu enega predstavnika. Sovoditeljica stranke Carla Denyer se je veselila zmage v osrednji volilni enoti v Bristolu.
Da so se volivci pripravljeni vse bolj obračati na politike izven osrednjih strank, kaže tudi uspeh številnih neodvisnih kandidatov, ki jih bo v spodnjem domu britanskega parlamenta največ doslej. Med njimi so številni, ki so svojo kampanjo vodili na propalestinskih stališčih in v svojih enotah porazili kandidate laburistov.
Ni pa štetje glasov prineslo dobrih novic za Škotsko nacionalno stranko (SNP), ki je zmagala le v osmih od 57 volilnih okrožjih na Škotskem, medtem ko je bila doslej s 48 poslanci tretja največja stranka v parlamentu. V tem delu Velike Britanije je dominantna sila znova uspelo postati laburistom, ki so bili tam prevladujoči že do leta 2010. Gre za velik udarec tudi za prizadevanja stranke za vnovičen referendum o neodvisnosti.
Volitev se je sicer udeležilo nekaj manj kot 60-odstotkov od 48 milijonov registriranih volivcev, sedem odstotnih točk manj kot pred petimi leti.