Delegacijo ZDA na pogovorih v Havani vodi pomočnica državnega sekretarja za zahodno poloblo Roberta Jacobson, kubansko pa direktorica urada za odnose z ZDA na zunanjem ministrstvu Josefina Vidal. "Sestanki potekajo sproščeno v ozračju medsebojnega spoštovanja," je dejal član kubanske delegacije Gustavo Machin, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Machin je sicer opozoril, da eno srečanje ne more prinesti soglasja o vseh vprašanjih. To je že v sredo poudaril tudi državni sekretar ZDA John Kerry, a obenem dejal: "Ko bo napočil čas, ko bo to primerno, se veselim poti na Kubo, da tam uradno odprem veleposlaništvo."
Podobno je Jacobsonova po včerajšnjih pogovorih dejala, da so bili ti pozitivni in produktivni, a za normalizacijo odnosov bo potrebnega več časa, saj morajo preseči 50 let nezaupanja. Datuma za ponovno odprtje veleposlaništev tako še niso dorekli, a bodo o tem govorili naprej, je napovedala.
Tudi Vidalova je povedala, da gre za proces in v naslednjih tednih se bodo dogovorili o novem krogu pogajanj. Takrat bodo skušali doseči dogovor, kar pa jim morda tudi ne bo uspelo.
Izboljšanje odnosov med državama je omogočila izmenjava zapornikov sredi decembra. Kuba je nato izpustila 53 političnih zapornikov, ZDA pa so nekoliko olajšale sankcije, čeprav gospodarska blokada oz. embargo Kube ostaja v veljavi, dokler tega ne odpravi ameriški kongres.
Jacobsonova je najvišja predstavnica ameriške vlade na Kubi vse od leta 1980. Pogovori o migracijah, o čemer so govorili v sredo, so bili predvideni v naprej, kasneje pa so jim dodali še vprašanje diplomatskih odnosov, ki je bilo na dnevnem redu včeraj
"Razprava je pokazala, da državi lahko najdeta priložnost za napredovanje skupnih interesov, kljub razlikam, ki ostajajo," je ob koncu prvega dne pogajanj dejal pomočnik Jacobsonove Alex Lee. Njegova kubanska sogovornica Vidalova pa je povedala, da si Kuba želi normalnih odnosov z ZDA - na področju migracij in tudi v širšem smislu.
Vidalova je ob tem kritizirala ameriško politiko, ki vzpodbuja beg možganov s Kube. Kubanski begunci imajo poseben status, saj vsak, ki se s čolnom prebije do 145 kilometrov oddaljene Floride in stopi na kopno, dobi dovoljenje za delo in bivanje. Tisti, ki ga ujamejo "z mokrimi nogami" oziroma na odprtem morju, mora nazaj na Kubo.
Na področju diplomacije ZDA med drugim želijo, da Kuba odpravi omejitve potovanj za ameriške diplomate in da navadnim Kubancem dovoli dostop do poslopja starega in bodočega veleposlaništva ZDA, v katerem je sedaj ameriška interesna sekcija. Američani želijo tudi neoviran dostop diplomatske pošte in možnost namestitve večjega števila diplomatov.
Vse, kar se bosta vladi dogovorili, bo sicer naletelo na ovire v ameriškem kongresu, kjer je veliko politikov, ki zavračajo izboljšanje odnosov, dokler Kuba ne uresniči vseh zahtev Washingtona in kubanskih beguncev v ZDA.
