Revija Reporter
Svet

Kosovski poslanec: Če na Kosovu nisi radikalen, nisi normalen

STA

12. mar. 2016 13:28 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Na Kosovu, če nisi radikalen, nisi normalen, je v pogovoru za STA zatrdil opozicijski poslanec, donedavni vodja kosovskega gibanja Samoopredelitev Albin Kurti. Za 26. marec je v središču Prištine napovedal nov velik protest opozicije. Proteste nameravajo sicer nadaljevati, dokler ne bodo dosegli razpisa predčasnih volitev.

Predčasne volitve kosovska opozicija zahteva zaradi nasprotovanja vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na severu Kosova in dogovoru o meji s Črno goro.

Kosovo ima po oceni Kurtija trenutno dve veliki težavi. Prva je razdeljeno mesto Mitrovica, druga brezposelnost. Krivdo za prvo sam pripisuje Srbiji, za drugo sta po njegovih besedah krivi "neoliberalna politika tržnih fundamentalistov in brutalna privatizacija".

"Zaradi tega se mi kot opozicija upiramo vladi in pozivamo k predčasnim volitvah, ker želimo preprečiti 'bosnizacijo' Kosova. Da bi preprečili, da bi dobili srbsko državo znotraj Kosova, kot se je to zgodilo v BiH z Republiko srbsko," je dejal.

Prihodnost Kosova sam vidi v vključevanju v EU in Nato, za kar po njegovih besedah vlada na Kosovu enotna podpora. Kot je še dejal, si na Kosovu želijo hitrejšega vključevanja v EU, kar pa ni enostavno, saj pet članic EU (Slovaška, Romunija, Grčija, Ciper in Španija) še vedno ne priznava samostojnosti Kosova.

Kosovo tudi nima svoje vojske, da bi se lahko pridružili Natu, saj srbski poslanci v kosovskem parlamentu z vetom preprečujejo njeno ustanovitev, je dejal in dodal, da je pomembno, da Kosovo spremeni svojo gospodarsko politiko v smeri domače proizvodnje.

"Kmetijstvo, energetika, rudnine in minerali so naša priložnost za razvoj Kosova in da postane država zanimiva za tuja vlaganja. Razvoja Kosova ne moremo vzpodbujati s tujimi vlaganji, najprej ga moramo sami začeti in doseči," je prepričan Kurti.

Kar zadeva odnose Kosova s Srbijo, bi morala za normalizacijo odnosov med državama Srbija po njegovih besedah priznati Kosovo, se opravičiti za zločine iz preteklosti in plačati vojno odškodnino.

"Za normalne odnose se mora spremeniti Srbija in ne Kosovo," je dejal bivši vodja gibanja Samoopredelitev, ki hkrati zagovarja vzpostavitev dialoga z lokalnimi Srbi, s kmeti, študenti in ne samo s politiki in to "ne od zgoraj navzdol, pač pa od spodaj navzgor".

Na vprašanje, kaj bo za Kosovo pomenilo, če se bo ob zapiranju balkanske migracijske poti val beguncev usmeril proti Albaniji, je Kurti spomnil, da so bili Kosovci leta 1999 prav tako begunci, zato dobro vedo, kaj to pomeni.

"Beguncev ne bi smeli obravnavati, kot da so težava. Težave so v njihovih državah in zaradi njih so postali begunci. So posledica težav in ne težava. Je pa nemogoče, da bi vedno vse takoj sprejeli. Potrebne so ustrezne politike, potreben je skupen, multilateralen odgovor, čeprav priznam, da ni preprostega odgovora, in je nemogoče reči, da bomo vse takoj sprejeli", je še dejal kosovski opozicijski poslanec.

Pojasnil je še, da je Kosovo majhna, gosto naseljena država, Kosovci pa sami begunci v zahodni Evropi, saj vsak tretji Kosovec živi v tujini.

"Kosovo je torej država, ki beguncem ne more zagotoviti blagostanja, a vendar jim zaradi tega preprosto ne smemo zapreti vrat. Ne vem, ali je naša vlada pripravljena na prihod beguncev, prej bi rekel, da ne," je še dejal Kurti, ki tudi ni naklonjen posebnemu sodišču za vojne zločine na Kosovu s sedežem v Haagu.

Kot je dejal, sam zagovarja univerzalno pravico in ne posebnih sodišč. "Predolgo so nas obravnavali kot posebne. Potrebujemo običajna, domača sodišča."

"Na Kosovu imamo Unmik (misijo ZN na Kosovu), še vedno imamo Eulex (misija EU na Kosovu), imamo haaško sodišče (Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije), zakaj potrebujejo še eno posebno sodišče?" se je vprašal Kurti. "Seveda so bili storjeni posamezni zločini nad lokalnimi Srbi, a te bi morala obravnavati naša, domača sodišča ob pomoči mednarodnih strokovnjakov."

Na vprašanje, da sta sam in gibanje Samoopredelitev, katerega vodja je bil, znana po radikalnih protestih, kakršna je uporaba solzivca v parlamentu, je odgovoril, da se zavedajo, da so stigmatizirani s strani ljudi, ki si prizadevajo z vsemi sredstvi ostati na oblasti. "Ni pomembna samo etiketa, ki ti jo dajo, ampak tudi, kdo ti da to etiketo," je prepričan Kurti.

"Tam, kjer je socialna revščina tako zelo razširjena, kjer so globoki politični problemi, je to, da si radikalen, normalno. Če nisi radikalen, nisi normalen," je še dejal Kurti.