Revija Reporter
Svet

Kongres ponovno zaman proti Trumpovim izrednim razmeram na meji

STA

27. mar. 2019 6:00

Deli na:

Ob prihodu so nekateri migranti splezali na zid.

Profimedia

Predstavniški dom ameriškega kongresa je še drugič zavrnil razglasitev izrednih razmer zaradi prerazporeditve proračunskih sredstev za izgradnjo zidu na meji z Mehiko, vendar nasprotnikom poteze ZDA Donalda Trumpa tudi tokrat ni uspelo zbrati dovolj glasov za preprečitev predsednikovega veta.

Za zavrnitev izrednih razmer oziroma odpravo predsednikovega veta je glasovalo 248 poslancev, proti pa jih je bilo 181. Za uspeh bi morali zbrati blizu 290 glasov. Demokratom se je pridružilo le 14 republikancev.

Tudi senat je v začetku meseca zavrnil Trumpove izredne razmere, vendar prav tako s prešibko večino za zavrnitev veta in po včerajšnjem izidu v predstavniškem domu glasovanje v senatu ni več potrebno.

Predstavniški dom je februarja zavrnil izredne razmere z 245 proti 182, senat pa z 59 proti 41. Trump je nato uresničil grožnjo in uporabil veto, tokratno glasovanje pa je bilo poskus nevtralizacije tega veta.

Boj za južno mejo oziroma proti izrednim razmeram poteka tudi na sodiščih, zadnjo besedo pa bo imelo vrhovno. Trump vmes že pobira denar za zid in Pentagon mu je odobril milijardo dolarjev sredstev, ki so bile namenjeni drugi porabi, vendar jih lahko zaradi izrednih razmer sedaj pobere.

Demokrati pravijo, da krize na južni meji ni oziroma problem nezakonitega priseljevanja ni nič večji kot doslej. Trump trdi, da je katastrofa, ki jo lahko ustavi le zid.

Glasovanje je potekalo v ozračju okrepljene ofenzive proti Trumpovim kritikom, potem ko je pravosodni minister ZDA William Barr v povzetku še vedno zaupnega preiskovalnega poročila posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 Roberta Muellerja ugotovil, da Trump ni sodeloval z Rusi, odločitev o tem ali je oviral pravosodje pa je prepustil Barru.

Barr je dobil položaj, ker je kritiziral Muellerjevo preiskavo in je sklenil, da ni dovolj dokazov za sklep, da je Trump oviral pravosodje. Barr je na podoben način proti koncu vlade predsednika Georga Busha starejšega z istega položaja ustavil preiskave proti predsedniku in drugim vpletenim v prodajo orožja upornikom v Nikaragvi z denarjem od prodaje orožja Iranu in preiskavo prodaje orožja Iraku.

Zaradi tega ga je v začetku 90. let prejšnjega stoletja ostro kritiziral konservativni komentator New York Timesa Bill Safire in ga krstil za "pravosodnega ministra pometanja pod preprogo". Barr je bil takrat in je še danes odločen zagovornik širokih pooblastil predsednika v odnosu do kongresa.

Trump z zavezniki zaradi Barrovega povzetka razglaša zmago in stopa v ofenzivo proti kritikom in medijem s trditvijo, da ga je Muellerjeva preiskava popolnoma oprala vse krivde. Demokrati ne zaupajo ne Trumpu ne Barru in zahtevajo objavo celotnega Muellerjevega poročila.

Če ne zaradi drugega pa zaradi ruskega vpletanja v volitve 2016. Trumpovi podporniki in Kremelj govorijo o diskreditirani preiskavi, vendar je ta ugotovila le, da Trump in njegova kampanja nista sodelovala z Rusi. Dejstvo, da je Rusija pomagala Trumpu do izvolitve pa je preiskava potrdila.

Republikanci nadaljujejo s pritiskom na demokrate tudi v senatu, kjer je vodja večine Mitch McConnell razpisal glasovanje o demokratski pobudi za čisto okolje. Ideja, ki nosi naziv "Zeleni New Deal", je šele ideja, vendar pa pod ostrimi napadi republikancev, ki trdijo, da želijo demokrati spraviti ZDA s tem v stečaj.

Podobno so sicer trdili tudi pred stoletjem, ko je podoben "New Deal" predlagal Franklin Roosevelet in z njim ZDA uspešno potegnil iz recesije in velike gospodarske krize. Republikanci menijo, da je javno mnenje glede revolucionarnih sprememb v odnosu do okolja in energije trenutno na njihovi strani in McConnell želi, da se demokrati o tem izrečejo črno na belem za uporabo v kampanji za predsedniške volitve leta 2020.