Odbor je na svoji spletni strani objavil imena kandidatov iz različnih političnih strank, ki so delali kot uslužbenci obveščevalne službe, protiobveščevalne službe ali kot vojaški vohuni oz. so na takšen ali drugačen način sodelovali z Daržavno sigurnostjo.
Najbolj izpostavljena oseba na seznamu je vodja stranke turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine (MRF) Ahmed Dogan, za katerega so že pred tem trdili, da je delal kot agent protiobveščevalne vojaške tajne službe.
Omenjeni odbor je skupaj preveril 3234 kandidatov na volitvah, pri čemer je pojasnil, da so preostalih 1163 izključili iz preučitve, saj so premladi, da bi bili delali za Daržavno sigurnost.
V Bolgariji, ki je v času hladne vojne veljala za enega najbolj zvestih satelitov Sovjetske zveze, so leta 2006 sprejeli zakon, ki zahteva objavo imen javnih osebnosti, ki so delali za tajne službe pred njihovo razpustitvijo leta 1991, na svetovnem spletu.
Od takrat je odbor objavil imena več sto uradnikov, ki so bili nekdanji sodelavci ali agentje tajnih služb. Med njimi se je znašel tudi predsednik Georgij Parvanov, ki je obtožbe zanikal. Objave sicer ne prinašajo nobenih pravnih posledic za nekdanje agente oz. vohune.
