Vedno se čudim in z odprtimi usti poslušam očitke v smislu: »O tem in na tak način poročate zato, da si povečate branost.« Halo? Haaloooo? A se ti očitkarji sploh zavedajo, kaj pravijo? A bi moralo biti obratno? Poročati tako, da odganjamo bralce? Kolikor je meni znano, si vsak medij, ki je na trgu in odvisen od prodaje časopisa ali branosti na spletu (gledanosti na TV ali poslušanosti na radiu), prizadeva, da bi ga bralo, poslušalo ali gledalo čim več ljudi. Od tega je namreč odvisen prihodek (in dobiček) medija, od tega je odvisno, ali bodo novinarji prejeli plačo ali ne. Tako je tudi z Reporterjem. Nismo humanitarna ustanova, ne dobrodelna organizacija, še manj Mati Terezija ali Mahatma Gandhi. Smo revija. Na trgu. Odvisni od tega, koliko izvodov revije prodano, koliko klikov zabeležimo na spletni strani. In od tega je odvisen tudi drug pomemben prihodek – od oglasov. Zato skušamo pisati tako, da smo drugačni od drugih, in poročamo o temah, o katerih drugi ne ali redko. Zato da nas bere kar največ ljudi.
Eden takih dogodkov, o katerem smo poročali in bili spet deležni očitkov, da stigmatiziramo migrante, da poudarjamo njihovo versko ali rasno pripadnost, je bil kölnski zločin, ko se je na silvestrsko noč več kot 1.000 tujerodnih spravilo na nemške ženske in dekleta. Eno so celo posilili, druge so okradli in jih spolno nadlegovali. V Reporterju smo o tem podrobno pisali in se, o, sveta preproščina, celo zgražali. Pa se je vsulo, predvsem po naših elektronskih naslovih in družbenih omrežjih. Da pač ne bi smeli tako nazorno povzeti izjavo 17-letnice, ki je dejala, da so ji migranti porinili prst v vse odprtine na telesu, da ne bi smeli napisati, da so umazane migrantske roke trgale spodnje hlačke najstnic in se stegovale po ženskih genitalijah. Spet smo bili deležni očitkov, da smo ksenofobni, rasistični, islamofobni, da širimo sovraštvo in ne vem, kaj še vse. Celo podučili so nas, da o tem in na tak način niso poročale nemške agencije, niti tako verodostojni mediji, kot sta denimo Guardian ali BBC. Seveda pozabljajo, da v Nemčiji obstajajo tudi drugi mediji, kot so denimo Express, BR 24 ali Kopp Online, tudi Bild, ki so se potrudili in poiskali žrtve, da so jim povedale, kaj se jim je zgodilo, Guardian ali BBC pa sta v imenu politične korektnosti bolj ali manj sklicevala na izjave policije in županje. Nekateri so šli celo tako daleč, da so v imenu nediskriminacije dvomili v izjave nadlegovanih, oropanih in posiljenih žensk in deklet, čeprav so bila družbena omrežja polna dokazov o nagnusnem dogodku na trgu med centralno železniško postajo in visoko gotsko katedralo v Kölnu.
In samo malo pobrskajte po spletu, pa boste videli, kako za druge dogodke tudi slovenski medijski mainstream uporablja izraze, kot »umazane tace«, »krvave roke«, »stegovanje krempljev« in drugo. In mislim, da nima prav nihče pravice biti vrhovni razsodnik, za katere stvari je dopustna uporaba teh izrazov in za katere ne. Pogosto lahko denimo berete, da »neoliberalci stegujejo kremplje po socialni državi«. Ker sem po nekakšni levičarski definiciji neoliberalec (sem za prosti trg, vitko državo, majhno javno porabo, privatizacijo in podobno), bi se lahko počutil užaljenega, saj se vsak dan pogledan v roke in vidim, da nimam krempljev. Ampak jaz razumem, da gre za prenesen besedni pomen, ki ga pač nekdo uporabi, ker se mu tako zdi, da je prav.
Enako je z zapisi v Reporterju in naslovi. Nikjer ne boste denimo prebrali naslova, da so muslimani kamenjali geje. Prebrali boste kvečjemu, da je Islamska država usmrtila geje. Boste pa zato lahko prebrali naslov: »Judovski skrajnež z bombo nad geje.« Izrael je za levičarje pač satanska država, da se razumemo. In naprej. Slovenski medijski mainstream rad že v naslovih poudari, da je »belopolti policist ustrelil tempopoltega neoboroženega civilista«. Takih naslovov lahko najdete cel kup: Belopolti policist ubil temnopoltega civilista, Belopolti policist v Južni Karolini obtožen umora temnopoltega moškega, Spet sporno policijsko posredovanje v ZDA: belopolti policist v glavo ustrelil temnopoltega Američana, očeta 13 otrok ali Belopolti policist v Chicagu streljal na temnopoltega najstnika. Skoraj nikjer pa ne boste našli naslova, češ da je temnopolti ubil neoboroženega belopoltega. Še naprej. Pogosto boste v mainstream medijih naleteli na naslove, da je bil »katoliški duhovnik obtožen pedofilije« ali da je bil »katoliški duhovnik obsojen zaradi spolne zlorabe«, zelo redko pa, da so posiljevali muslimani ali njihovi verski voditelji. Kvečjemu, da so ženske posiljevali džihadisti. Skratka, politična korektnost slovenskemu medijskemu mainstreamu narekuje, če zločin stori katoliški duhovnik, Jud, belopolti policist ali pripadnik desne politične opcije, je treba to posebej poudariti v naslovih, če pa musliman, islamski verski voditelj, migrant, temnopolti ali levičar, se tega ne sme poudariti oziroma, še bolje, o tem se ne poroča. Primer. Lani pomladi so se mediji na široko razpisali, da je belopolti policist v North Charlestonu v Južni Karolini ubil temnopoltega civilista. Ker je obstajal video posnetek, so ga objavili in se dodatno zgražali, kako belopolti policisti streljajo na temnopolte civiliste. Ni minilo nekaj tednov, ko je temnopolti civilist, 30-letni Shannon J. Miles, hladnokrvno umoril belopoltega 47-letnega šerifovega namestnika Darrena H. Gofortha. Tudi tam je obstajal posnetek nadzorne kamere na bencinskem servisu, toda o tem dogodku ni bilo v slovenskem medijskem mainstreamu niti novičke.
Ti primeri kažejo na dvoličnost: po eni strani zgražanje nad mediji, ki si drznejo poročati in celo v naslovu poudarijo, da so denimo muslimanski migranti posilili najstnico na Švedskem ali da se je začelo sojenje deveterici muslimanskih migrantov, ki so v Veliki Britaniji serijsko posiljevali ženske in dekleta, po drugi strani pa sami z velikim navdušenjem poudarjajo, da so denimo skrajni desničarji (seveda ne obrazložijo, kdo so to) spet zažgali azilni dom v Nemčiji ali da je belopolti policist streljal na neoboroženega temnopoltega najstnika.
Za konec še to. Se spomnite madžarske snemalke Petre Laszlo, ki naj bi domnevno spotaknila sirskega begunca Osamo Abdula Mohsena? Globalno se je vsulo po njej, sama pa ni nikoli priznala, da ga je res spotaknila. In imela je prav. Drug posnetek, ki ga je na globalnem kanalu You Tube objavil Slovak Pavol Szentivanyi, je dokazoval, da med Laszlovo in Mohsenom sploh ni prišlo do kontakta. Stegnjena noga je sicer bila, kontakta pa ne. Na tem posnetku se tudi jasno vidi, da se »spotaknjeni« migrant med pobiranjem s tal jezi in kriči na policista in ne na snemalko. Očitno je dobro vedel, da je padel zaradi policista in ne zaradi snemalke. Do danes je Madžarki še nihče ni opravičil. Manire politične korektnosti. V besede Sirca se v imenu tolerantnosti do migrantov pač ne dvomi.