Bližje je usodni dan, bolj živčna sta oba tabora. Čeprav ankete trenutno bolje kažejo Hillary Clinton, ne ona ne njeni privrženci ne upajo, da bi že avgusta slavili zmago. Verjeten je nov vzpon Trumpa v anketah, morda celo preobrat in spet prevzem vodstva kot julija po republikanski konvenciji. Demokrate bo spet zajela panika, kot jih je leta 2012, ko je Mitt Romney v prvi debati povozil nepripravljenega Baracka Obamo. Ta se je na naslednji soočenji bolje pripravil, a jadikovanje demokratov po prvem polomu je bilo oglušujoče.
Kdo lahko ustavi Hillary?
Zgodba minulega tedna je bila izjava Donalda Trumpa o podpornikih drugega amandmaja, ki lahko nekaj storijo, da ustavijo načrte Clintonove. Hillary želi odpraviti drugi amandma ameriške ustave (pravica do nošenja orožja), je v nastopu pred volivci v Severni Karolini dejal Trump. Če bo lahko izbirala svoje sodnike, ne boste mogli narediti nič, je svaril podpornike. Potem je dodal, da jo morda lahko ustavijo zagovorniki drugega amandmaja.
Trump je pozval svoje simpatizerje, naj obračunajo s Hillary Clinton, je bila takojšnja reakcija njegovih nasprotnikov in tudi Clintonova mu je hitro odgovorila: »Besede imajo težo.« Trumpova kampanja se je odzvala s pojasnilom, da je kandidat podpornike drugega amandmaja pozval k političnemu aktivizmu in ne k nasilju, a izjava, ki dovoljuje tudi drugačno interpretacijo, je prišla kot naročena za njegovo tekmico.
Nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, ki je eden vidnejših republikanskih podpornikov Trumpa, je štab Clintonove in ameriške medije obtožil, da družno tolčejo po Donaldu Trumpu. Clintonova kot vselej manipulira z javnostjo, mediji pa so vpleteni v »skoraj zaroto« za izvolitev Hillary Clinton, tako se je odzval na napade medijev, podpornikov Clintonove.
Smešenje republikanskega kandidata
Ameriški mediji republikanskega kandidata resnično ne marajo. Naj gre za novinarje ali komentatorje največjih televizij in tiskanih medijev, kadar gre za Trumpa, se ti pogosto niti ne trudijo s pretvezo o nevtralnosti. V kampanjo so se spustili še nekdanji Trumpovi sodelavci, med njimi tudi Tony Schwartz, soavtor njegove uspešnice The Art of the Deal, ki menda ni mogel več molčati. Resno dvomim, da je Trump v življenju prebral kako knjigo, je dejal o svojem bivšem delodajalcu in sedanjem predsedniškem kandidatu republikancev. Priložnost, da si da duška in oblati Trumpa, mu je ponudila ugledna revija New Yorker, ki uredniško očitno vleče v levo.
A ne konča se z mediji. Američani, ki pred spanjem gledajo večerne zabavne oddaje, lahko spremljajo trumo voditeljev komikov, ki so skoraj enotna fronta proti Trumpu. Tudi tisti, ki se večinoma izogibajo politični satiri, se bodo prej lotili republikanskega kandidata, nekaj pa jih je odkrito na strani Clintonove in so še posebno kreativni, ko gre za smešenje Trumpa. Čeprav mu očitajo nižanje ravni diskurza, se niti demokratski politiki ne obotavljajo iti nizko. Trump je »patetični strahopetec«, ki grozi s smrtjo, ker ne more prenesti, da izgublja proti punci, se je minuli teden na tviterju oglasila razvpita demokratska senatorka in ljubljenka liberalne levice Elizabeth Warren.
Taktika demokratov: Trump popolnoma neprimeren za predsednika
V kampanji Hillary Clinton so očitno sklenili, da je prikazovanje Trumpa kot popolnoma neprimernega za odgovorni predsedniški položaj najboljši način prepričevanja neodločnih volivcev. Isto resda počnejo v Trumpovi kampanji z njo, a ta pristop se trenutno bolj obnese Clintonovi, ki nasprotnikove izjave spretno izkorišča proti njemu.
»Nekdo, ki ga lahko sprovociraš s tvitom, ni nekdo, ki mu lahko zaupamo jedrsko orožje,« je v govoru na demokratski konvenciji povzela Trumpa. Vedela je, da bodo ta kratki in izzivalni citat v prihodnjih tednih in mesecih povzemali in pridno ponavljali vsi ameriški mediji. V interesu Clintonove je, da bi bila pozornost medijev in javnosti predvsem na Trumpu. Ta je morda res predsedniški kandidat z rekordnim negativnim ratingom, a tudi Hillary je vse prej kot priljubljena in pri nasprotnikih sproža približno tako žolčne odzive, kot jih pri demokratih Trump.
Polna malha škandalov
Preračunljiva, z mrežo poznanstev in podpornikov, ki podkrepljujejo očitke, da je v službi interesov velikih korporacij in bogatih podpornikov, ter z obiljem škandalov, ki se jih nikakor ne more otresti –to je Hillary Clinton v percepciji mnogih volivcev. Prejšnji teden so jo tožili starši žrtev terorističnega napada v libijskem Bengaziju leta 2012, ki so smrt svojih otrok povezali s škandalom z elektronsko pošto. Clintonova naj bi z neoprezno uporabo nezaščitenega poštnega strežnika za občutljive službene zadeve povzročila smrt Tyrona Woodsa in Seana Smitha, ji očita tožba. Realno se nima česa bati, saj kljub očitno malomarnosti Hillary Clinton ni nobenih dokazov o povezavi med napadom v Bengaziju in njeno elektronsko korespondenco. Je pa tožba znak, da jo bosta oba škandala spremljala in ji načenjala podporo do novembra in še naprej.
Afer in škandalov ji ne manjka: pri tem je pogosta zabrisana mejo med zasebnimi posli nje in moža Billa ter njenim delom državne sekretarke; privilegiji, ki so jih bili deležni njeni sodelavci in podporniki; milijoni, ki sta jih ona in Bill po odhodu iz Bele hiše leta 2001 zaslužila z govori, med drugim tudi za pri volivcih izredno nepriljubljene velike banke in podjetja z Wall Streeta; mogočna in s konflikti interesov obremenjena družinska dobrodelna fundacija; kopica škandalov iz časa Bele hiše in še iz desetletij pred tem, ko sta zakonca Clinton delovala v zvezni državi Arkansas. V sodobnem času so ZDA videle malo predsedniških kandidatov s tako kontroverznim slovesom. Zaradi vsega naštetega Hillary Clinton zelo ustreza, da je Donald Trump glavna zgodba volitev, dokler je ta zgodba negativna.
Republikanci proti Trumpu
Demokrati so pokazali precej več enotnosti kot republikanci, med katerimi vidni republikanski politiki ne skrivajo odpora do kandidata svoje stranke, nekajkrat so mu odmevno odrekli podporo (Ted Cruz), nekateri celo podpirajo demokratko Hillary. Kot nalašč so tej prejšnji teden pritegnili republikanski varnostni strokovnjaki. 50 se jih je podpisalo pod pismo, ki Trumpu očita pomanjkanje »značaja, vrednot in izkušenj« za predsedniško funkcijo. Med podpisniki so nekdanji vodilni ljudje obveščevalnih služb in pomembni člani administracije zadnjega republikanskega predsednika Georgea W. Busha. Tu sta dva Busheva sekretarja za domovinsko varnost, nekdanji šef Nacionalne obveščevalne službe John Negroponte in bivši šef Cie Michael Hayden. Trump bi bil »nevaren predsednik«, njegova izvolitev pa bi bila grožnja nacionalni varnosti Združenih držav Amerike, svarijo podpisniki, ki so napovedali, da ne bodo volili zanj. Med podpisniki so tudi avtorji ameriške invazije na Irak, ki jo je Trump opisal kot katastrofalno. Za podpisnike pravi, da so del propadle washingtonske elite in jim v brk meče tudi smrt Američanov v Bengaziju ter ustvarjanje okoliščin za nastanek in vzpon Islamske države.
Vendar se podpisniki pisma niso odkrito postavili na stran Clintonove, kot je storilo že nekaj republikanskih politikov. Mediji pridno poročajo o upornikih med republikanci, veliko zgodbo so naredili celo iz nekdanjega agenta Cie Evana McMullina, ki je vstopil v predsedniško tekmo z namenom, da okoli sebe zbere prave republikance, a bo imel težave že s pojavljanjem na glasovnicah, kaj šele z nabiranjem glasov.
Druge možnosti
Ker oba vodilna kandidata odbijata dobršen del volivcev, si ti izbirajo druge možnosti. Republikance mami zlasti kandidat libertarcev Gary Johnson. V nacionalnih anketah je prejšnji teden dosegel več kot devet odstotkov, v juliju imel v anketah tudi že več kot desetodstotno podporo, v nekaterih delih države pa znatno več. Johnson je bil kandidat Libertarne stranke že pred štirimi leti, ko je na nacionalni ravni zbral slab odstotek glasov. Tudi v anketah mu je takrat slabše kazalo, nasprotno se letos celo omenja možnost, da bi ga povabili na katero od televizijskih debat, ki so skoraj vselej rezervirane le za kandidata republikancev in demokratov.
Če bi na oder pred kamere povabili Johnsona, bi vabilo zahtevali tudi podporniki kandidatke Zelenih Jill Stein. Tej ankete, ki jo vključijo med ponujene kandidate, namerijo med tri do štiri odstotke podpore. Privlačna je predvsem za razočarane podpornike Bernieja Sandersa, ki nočejo voliti za Hillary in niso pripravljeni prestopiti na Trumpovo stran, realno pa Steinova ne more pričakovati, da bo sodelovala v debatah, tudi če to uspe Johnsonu. Ta še vedno ni dovolj visoko v anketah, da bi lahko suvereno zahteval vabilo na debato.