elektrika x Svet24.si

Slovenija z najdražjo elektriko v Evropi?

Ariana Grande Svet24.si

Ariana Grande spregovorila o nasilju na ...

zala tomašič Necenzurirano

Kaj so vam mediji zamolčali o Zali Tomašič

logar irgl pl Reporter.si

Mora Janša Logarja dobesedno vreči iz SDS, da bo...

slovenija bolgarija Ekipa24.si

Konec čakanja! Slovenija bo danes po 24 letih ...

Marylin ni mogla brez čudežnih injekcij, ki so delovale tudi na njeno psiho Odkrito.si

Vse je bilo v njegovih rokah ... Tudi ona

slovenski navijaci Ekipa24.si

Takšno navijaško vzdušje so v soboto v ...

Svet

Kitajce spet jezi dalajlama

Deli na:

Ameriški predsednik Barack Obama bo v četrtek v Beli hiši gostil tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo kljub ostrim odzivom Kitajske, ki dalajlamo obtožuje separatizma in opozarja na poslabšanje odnosov med Kitajsko in ZDA.

Ameriški predsednik Barack Obama bo v četrtek v Beli hiši gostil tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo kljub ostrim odzivom Kitajske, ki dalajlamo obtožuje separatizma in opozarja na poslabšanje odnosov med Kitajsko in ZDA.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je minuli petek jasno zavrnil zahteve Pekinga, da Obama odpove srečanje z dalajlamo in potrdil, da srečanje bo. Sicer ne v Ovalni pisarni, kjer ameriški predsedniki sprejemajo tuje voditelje, ampak v sobi zemljevidov, ki je dobila ime v času druge svetovne vojne, ko jo je predsednik Franklin Delano Roosevelt uporabljal za vojne sestanke.

Dalajlama je pobegnil s Tibeta v Indijo, potem ko je Kitajska leta 1959 na Tibetu zatrla upor. Budistični menih Tenzin Gyatso, bolj znan kot 14. dalajlama, od takrat živi v izgnanstvu in si prizadeva za avtonomijo pokrajine v okviru Kitajske. Peking trdi, da mu gre v resnici za odcepitev. Vprašanje dalajlame pa je za Zahod vprašanje človekovih in verskih pravic.

To je leta 2007 poudaril tudi prejšnji ameriški predsednik George Bush, ki je dalajlamo sprejel trikrat. Najprej leta 2001, potem še leta 2005 in nazadnje še leta 2007. Vsi sestanki so potekali v delu Bele hiše, ki je opredeljen kot zasebna rezidenca predsednika in družine. Bush je skrbi Kitajske gladko zavrnil s sporočilom, da gre za vprašanje verskih svoboščin, spoštovanje katerih bi bilo v interesu Kitajske.

Leta 2007 je ameriški kongres dalajlami podelil tudi najvišje civilno odlikovanje, zlato kongresno medaljo. Tudi takrat je Kitajska opozarjala in grozila, vendar pa večjih konkretnih posledic med največjo trgovinsko dolžnico (ZDA) in upnico (Kitajsko), razen okrnitve vojaškega sodelovanja, ni bilo.

V zadnjih 20 letih so se vsi ameriški predsedniki srečevali z dalajlamo, ne glede na jezo Kitajske. Obama je lani sicer razočaral zagovornike človekovih pravic, ko pred svojim novembrskim obiskom na Kitajskem ni hotel sprejeti dalajlame. Obama ni želel, da bi njegove pogovore s predsednikom Hu Jintaom zasenčilo vprašanje Tibeta, čeprav je takrat kitajskemu kolegu povedal, da bo do srečanja z dalajlamo prišlo.

Napoved srečanja dveh Nobelovih nagrajencev za mir je med drugim izzvala opozorilo kitajskega zunanjega ministrstva, da naj ZDA srečanje odpovedo, da se izognejo škodi za bilateralne odnose. Konkretno to ne pomeni veliko, razen mešanja štren ameriškim prizadevanjem za uvedbo dodatnih ostrejših sankcij proti Iranu zaradi jedrskega programa. Kitajska sicer že brez tega ni bila naklonjena zaostrovanju odnosov z državo, iz katere uvaža nafto.

Tokratni zapleti okoli srečanja delujejo malce bolj resni, ker prihajajo za drugimi spori in nesoglasji. Kitajska se še ni pomirila zaradi potrditve ameriške odločitve o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 6,4 milijarde dolarjev, ki je bila sicer dogovorjena še v Bushevih časih. Kitajska ima Tajvan za del svojega ozemlja in čeprav ZDA Tajvana diplomatsko ne priznavajo, pa s prodajo orožja zagotavljajo, da ne bo prišlo do nasilne združitve otoške Kitajske s celinsko.

Zaradi napovedane prodaje orožja je Kitajska znova prekinila odnose med vojskama in zagrozila s sankcijami proti ameriškim podjetjem, vpletenim v prodajo Tajvanu. Tretji problematični "T" v odnosih med Kitajsko in ZDA je, poleg Tibeta in Tajvana, trgovina. Obama je v začetku meseca nastopil precej ostro in napovedal, da bo izvajal stalni pritisk na Kitajsko za večje odpiranje trga uvozu iz ZDA in za podražitev kitajske valute, ki je po mnenju ameriških gospodarskih analitikov podcenjena za 40 odstotkov.

Ameriški uvoz je zadnje leto rasel po zaslugi padanja vrednosti dolarja, s čimer se je lani znižal tudi celotni primanjkljaj na 380 milijard dolarjev, kar je najmanj v osmih letih. Vendar pa je primanjkljaj s Kitajsko še vedno največji in je lani znašal 227 milijard dolarjev. Poceni kitajski izvoz v ZDA je dober za ameriške potrošnike, vendar pa obenem slab, saj povečuje ameriški dolg in zmanjšuje zaposlenost.

Poleg omenjenih treh "T"-jev, pa so odnosi med ZDA in Kitajsko napeti tudi zaradi interneta in cenzure. Spletno podjetje Google je v začetku leta sporočilo, da ne bo več upoštevalo kitajske zahteve po cenzuri in da je pripravljeno tudi zapustiti trg. Podjetje se je tako odločilo po vdoru hekerjev v račune uporabnikov, predvsem aktivistov za človekove pravice. Kitajska vlada je bila sprva presenečena in se ni odzvala, potem pa jo je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton kritizirala zaradi cenzure na internetu in Peking je ogorčeno obtožil Washington, da vodi spletno vojno in da se vtika v njene notranje zadeve.