Odvetnik haaškega obtoženca Radovana Karadžića, Svetozar Vujačić, je danes priznal, da ni vložil pritožbe na odločitev srbskega sodišča, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev Karadžića Haagu. Medtem je medvojni voditelj bosanskih Srbov že v Haagu, Vujačić pa je že zaprosil haaško sodišče, naj mu da na voljo 30 dni za pripravo obrambe.
Kot je povedal Vujačić, je z ustvarjanjem nejasnosti, ali je pritožbo poslal ali ne, skušal zgolj zavlačevati izročitev Karadžića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.Za srbsko televizijo B92 je še povedal, da je skušal s tem omogočiti Karadžićevi družini, da bi ga lahko obiskala v Beogradu. Karadžićeva žena Ljiljana in njegova hči Sonja sta si namreč prizadevali, da bi jima oblasti v BiH vrnile zasežene potne liste, da bi lahko odpotovali v Beograd.
Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih policije z več kot sto udeleženci zborovanja v podporo haaškemu obtožencu Radovanu Karadžiću v torek zvečer v središču Beograda ranjenih 80 ljudi, od tega 54 policistov in 26 civilistov. Ranjena sta bila tudi dva novinarja, gmotna škoda pa znaša okoli 39.000 evrov, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Na protestih, ki jih je na Trgu republike pripravila Srbska radikalna stranka, se je zbralo več kot 15.000 ljudi, ki so na tem "vsesrbskem zborovanju" izražali tudi nasprotovanje politiki srbskega predsednika Borisa Tadića.
Ob koncu protestov je okoli 100 do 200 huliganov, večina med njimi vinjenih najstnikov, na eni od ulic, ki je vodila na trg, začelo kamenjati in s petardami obmetavati policiste, čeprav jih je proti tovrstnemu početju pozival tudi vodja srbskih radikalcev Tomislav Nikolić. Policija je na napade odgovorila s solzivcem in gumijevkami. Po podatkih Bete, ki jih je dobila od bolnišničnih virov v mestu, je bilo pri tem ranjenih 80 ljudi.
Med ranjenimi sta bila tudi novinar Bete Miloš Djorelijevski in snemalec španske televizije. Zaradi svojega novinarja je Beta danes že naslovila oster protest na notranjega ministra Ivico Dačića, saj naj bi novinarja med posredovanjem proti nasilnim protestnikom ranila policija, čeprav jih je večkrat opozoril, da je novinar. Agencija od ministra zahteva uvedbo postopka proti odgovornim, saj so novinarja policisti večkrat udarili z gumijevkami po glavi in telesu, kljub temu da se je identificiral in je skupaj z drugimi novinarji mirno opazoval dogajanje. Policisti so po navedbah Bete napadli tudi druge novinarje.
Preiskavo je od ministra Dačića danes zahtevalo tudi Društvo novinarjev Srbije, ki je ostro obsodilo napad na novinarja Bete. Zahtevalo je tudi, da najdejo napadalce na španskega snemalca Oskarja Martineza. Od radikalne stranke, ki je organizirala zborovanje, pa so zahtevali, da se opraviči novinarjem, saj jim je obljubila varnost.
Minister za človekove pravice in pravice manjšin Svetozar Čiplić je po teh dogodkih ocenil, da bi moral parlament čimprej sprejeti zakon, s katerim bi bili novinarji deležni posebne zaščite in bi dobili status uradnih oseb.
Namestnik predsednika Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić je danes obtožil srbskega predsednika Tadića, da je odgovoren za torkove nerede. "Boris Tadić je osebno izzval in organiziral vse, kar je bilo slabega na mitingu. Načrt je bil zločinski. Opominjam ga, naj ne vodi Srbije v vojno," je dejal na novinarski konferenci.
Po njegovih besedah je nerede izzvala policija zaradi zaščite direktorja srbske javne televizije RTS Aleksandra Tijanića, ker so protestniki po koncu shoda na Trgu republike načrtovali sprehod do televizije. "Želel je tudi enkrat za vselej razčistiti s SRS," je še obtožil Tadića in zatrdil, da mu to ne bo nikoli uspelo. Dejal je še, da so bili med neredi ranjeni tudi člani radikalne stranke, ki naj bi danes odločila, ali bodo nadaljevali z vsakodnevnimi protesti v Beogradu proti prijetju Karadžića, ki so jih pripravljali od njegove aretacije 21. julija.
Tadićeva stranka je odgovornost za nasilje danes že pripisala organizatorjem, radikalni stranki. Iz državnega tožilstva pa so sporočili, da bodo sprožili postopke proti vpletenim v nerede.
Po podatkih mestnih oblasti je v neredih nastala škoda v višini več kot treh milijonov dinarjev (okoli 39.000 evrov). Uničeni ali poškodovani so bili številni smetnjaki, pet semaforjev, prometni znaki. Razbita so bila izložbena okna več trgovin in bank, poroča Beta.