Shaheenova, senatorka iz New Hampshira, sicer predsednica pododbora za Evropo, je dejala, da je Slovenija čudovita država in je od vseh držav nekdanje Jugoslavije najbolj uspešna pri integraciji z zahodom in EU, vendar pa jo skrbi, ker zadnji dogodki kažejo na nazadovanje, ki lahko omeji svobodno delovanje medijev in civilne družbe. Zaradi tega jo skrbi morebitni prodor Rusije v Slovenijo.
Harpootlianova je senatorko popravila, da odhaja v Ljubljano in ne v Bratislavo, kar je Shaheenova z opravičilom takoj sprejela, a kandidatka za veleposlanico na vprašanje ni neposredno odgovorila. Dejala je, da Slovenija sprejema čezatlantsko sodelovanje, katerega temelj so demokratične vrednote. Opozorila je, da je v Sloveniji večstrankarski sistem z vgrajenim sistemom nadzora in da je težko verjeti, da bi ena sama stranka prevzela nadzor.
"V parlamentu je devet strank, Slovenija pa je osredotočena na to, da je dobra članica zveze Nato in EU, kjer trenutno predseduje Svetu EU in si aktivno prizadeva za pridružitev držav Zahodnega Balkana, kar se sicer ne bo zgodilo hitro. S prizadevanjem za stabilne demokracije v teh državah se bomo borili z vprašanji, ki ste jih omenila," je dejala kandidatka.
V svoji izjavi pred odborom je Harpootlianova poudarila, da imata Slovenija in ZDA trdne vezi na vojaškem, gospodarskem, izobraževalnem in kulturnem področju. "Slovenija sprejema transatlantsko sodelovanje in deli našo zavezo varovanja demokracije, vladavine prava, človekovih pravic in svobodnih ter poštenih volitev.
Pohvalila je prispevek Slovenije regionalnim in globalnim prizadevanjem za utrjevanje stabilnosti, varnosti in miru. Slovenija se je po njenih besedah dokazala kot trden in zanesljiv partner ZDA, neomajna zaveznica v Natu, voditeljica znotraj EU ter zanesljiva partnerka v ZN in multilateralnih organizacijah.
Omenila je, da se je Slovenija letos zavezala, da bo do konca leta 2026 povečala porabo za obrambo za 780 milijonov evrov, kar je bistveni korak v smeri njene zaveze iz Walesa za porabo najmanj dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2026.
Omenila je tudi, da Slovenija deli cilje ZDA za strateško sodelovanje pri jedrski energiji, zaščiti komunikacijskega omrežja 5G, razvoju alternativne infrastrukture in obnovljivih energetskih virov ter sprejemanju mehanizmov za nadzor tujih neposrednih investicij, za soočanje z varnostnimi izzivi ruskih in kitajskih investicij v energetsko, transportno in digitalno infrastrukturo Srednje Evrope.
"Če bom potrjena, si bom prizadevala, da zagotovim neomajnost trdne zaveze Slovenije stabilnosti in varnosti po svetu, vključno z njenimi prizadevanju za evro-atlantsko integracijo Zahodnega Balkana in za uresničitev zavez obrambne porabe zvezi Nato," je dejala Harpootlianova.
Omenila je tudi, da je Slovenija pozdravila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu in ponovnim zavezam k boju proti podnebnim spremembam.
"Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 in ogljična nevtralnost do leta 2050," je dejala Harpootlianova in zagotovila, da bo pri tem sodelovala s posebnim odposlancem predsednika ZDA za podnebje Johnom Kerryjem.
Njene prioritete v primeru senatne potrditve bodo varnost in dobrobit ameriških državljanov v Sloveniji, utrjevanje bilateralnih odnosov, poglobitev razumevanja ZDA in boj proti dezinformacijam.
Jamie Harpootlian je v izjavi pred odborom med drugim omenila, da je bil njen oče mornariški pilot v času druge svetovne vojne v Koreji in Vietnamu, mati pa je delala v mornarici pri komunikacijah in vzgajala hčerki. Oba starša sta ji dala primer, kako pomembna je javna služba.
Sama je delovala kot pravnica v zveznem pravosodju, med drugim prostovoljno med zaslišanji za sklad za plačilo žrtvam terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001.
Po zaslišanju bo o njeni kandidaturi za veleposlanico v Sloveniji najprej glasoval odbor za mednarodne odnose, nato pa mora to potrditi še celoten senat.
