"Nobenega navzkrižja interesov ni ... Ne razumem dobro, zakaj v nekaterih časnikih pišejo 'Juncker proti Junckerju'," je dejal. K temu je dodal, da prav nič v njegovi preteklosti ne kaže na to, da je bila njegova ambicija organizirati izogibanje davkom v Evropi. Izpostavil je tudi, da kot predsednik komisije ne more več komentirati luksemburških notranjih zadev.
"Evropska komisija se bo borila proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam," je obljubil in zatrdil, da to niso le prazne besede, temveč dejanska namera komisije, za katero upa, da ji bo sledilo vseh 28 članic, saj se davčne odločitve sprejemajo s soglasjem.
Takšen je prvi Junckerjev odziv na razkritje preiskovalnih novinarjev v začetku meseca o dogovorih luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, kot so Ikea, Amazon, Pepsi in Volkswagen, ki omogočajo izogibanje davkom, ki bi se morali sicer stekati v državne blagajne.
Gre za dogovore na podlagi predhodne davčne odločbe (v angleščini tax ruling), ki se po Junckerjevih besedah uporablja v 22 članicah EU. Kot je pred njim poudaril že luksemburški finančni minister Pierre Gramegna, je tudi Juncker danes izpostavil, da Luksemburg sam te etično sporne ureditve ne more spremeniti, temveč to vprašanje terja evropski odgovor.
V odgovor je Juncker danes napovedal novo evropsko direktivo o samodejni izmenjavi podatkov med članicami unije v povezavi s sporno predhodno davčno odločbo.
V Bruslju so sicer že takoj ob izbruhu afere poudarili, da gre za "značilen primer, ki se nanaša na državne pomoči", češ da si vse članice prizadevajo za spodbujanje svojih gospodarstev tudi z državnimi pomočmi, naloga komisije pa je zagotoviti, da te sheme ne izkrivljajo konkurence.
Bivši evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je zaradi suma nepravilnosti že lani začel pregledovati davčne posle v sedmih državah, med katerimi so bili poleg Luksemburga še Irska, Malta, Ciper, Belgija, Velika Britanija in Nizozemska.
Teh sedem držav je komisija pozvala, naj posredujejo specifične informacije, in na podlagi teh informacij je pred nekaj tedni začela temeljite preiskave v treh državah, med katerimi sta Luksemburg in Irska, je pojasnil govorec komisije.
Oktobra je tako evropski varuh konkurence začel pregledovati, ali so luksemburški davčni posli z ameriškim spletnim trgovcem Amazonom in finančnim delom italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiatom nedovoljena državna pomoč.
To delo sedaj nadaljuje nova komisarka za konkurenco, Danka Margrethe Vestager, ki bo zagotovila, da bodo luksemburški davčni posli v skladu z evropsko zakonodajo, sicer pa lahko od Luksemburga zahteva popravne ukrepe, poudarjajo v Bruslju.
A izbruh afere je postavil Junckerja in njegovo komisijo takoj ob začetku dela v središče pozornosti kritične javnosti, sploh v državah, ki morajo sprejemati ostre varčevalne ukrepe. Čeprav so ti posli zakoniti, namreč sprožajo etična vprašanja, kar je danes priznal tudi Juncker.
Ob tem se zastavlja tudi vprašanje časovnega okvira afere. Juncker je danes na novinarsko vprašanje, ali meni, da bi postal predsednik komisije, tudi če bi afera izbruhnila prej, odgovoril kratko in jedrnato: "Da."