"Jasno je, da komisija želi, da članice unije rešijo spore o meji, saj je laže pravilno uporabljati zakonodajo EU v vseh članicah, če je jasno, kje je meja," je Timmermans povedal ob potrditvi poslanega pisma.
"Jasno je tudi, da je arbitraža dober način za rešitev takšnega spora. Če je arbitražni postopek znova vzpostavljen, je to pozitivno znamenje," je še dodal.
A najpomembneje je po Timmermansovih besedah v tem primeru to, da članici rešita spor, saj je to tako v interesu celotne EU kot v interesu obeh držav. "V tem duhu smo napisali pismo," je dodal.
Na vprašanje, kaj konkretno pričakuje komisija od Slovenije in Hrvaške, ki ne želi nadaljevati procesa, je Timmermans odgovoril, da upajo in pričakujejo, da bosta obe državi zagotovili jasnost, kje je meja med njima.
"Upamo, da bosta rešili spor in da bo lahko arbitraža način za rešitev tega spora. To je namreč nekaj, o čemer sta se državi že dogovorili," je še poudaril Timmermans.
K temu je prvi podpredsednik še dodal, da komisija ni stranka v arbitraži, vendar je v njihovem interesu, da je spor o meji med državama rešen hitro in v zadovoljstvo vpletenih strani.
Juncker in Timmermans sta v pismu med drugim izrazila zadovoljstvo, da sta imenovana dva nova arbitra in da je sodišče zdaj spet operativno, so še sporočili v Bruslju.
Komisija v pismu tudi podpira nadaljevanje dela arbitražnega sodišča ter verjame, da bo arbitražni proces zagotovil ustrezne mehanizme za obravnavo vseh nastalih vprašanj, ob popolnem spoštovanju arbitražnega sporazuma, in da bosta strani spoštovali odločitev sodišča.
Slovenski premier Cerar je stališče Evropske komisije pozdravil. "Gre torej za to, da je zdaj jasno pripoznano, da je to prava pot za rešitev našega mejnega vprašanja," je poudaril za STA ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Ponovil je, da je to tudi za Slovenijo edina prava pot, da pridemo do odločitve, obvezujoče za obe strani. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo postopek in sprejel odločitev, ki bo zavezovala tako Hrvaško kot Slovenijo.
Cerar je še menil, da se stališče Bruslja pravzaprav ni spremenilo, saj se je komisija že ob izbruhu prisluškovalne afere zavzela za nadaljevanje arbitražnega postopka. "Vendar pa je to v zadnjem stališču še bolj izostreno poudarila, kar je pomembno," je poudaril.
Hrvaški premier Milanović je bil s pismom manj zadovoljen in je nanj pisno odgovoril. V odgovoru je ponovil, da se je Hrvaška odločila izstopiti iz postopka arbitraže, ker je "ena stran kompromitirala postopek z namernim, nezakonitim, nemoralnim in neetičnim ravnanjem". "Ta stran je svoja dejanja molče priznala, saj sta njena akterja odstopila in ni bilo nikoli nobenega demantija," je dejal in namignil, da bi lahko bila storjena tudi kazniva dejanja.
Na Hrvaškem so se odločili za izstop iz arbitražnega sporazuma o reševanju spora o meji, potem ko so bili objavljeni posnetki pogovorov slovenske agentke Simone Drenik in slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca.
Kot je zapisal Milanović, Hrvaška ne namerava komentirati potez sodišča niti sodelovati pri njegovem delu ter se ne bo čutila obvezane, da bi morala sprejeti ali se odzvati na katero koli odločitev sodišča.
Ocenil je, da za to, da Evropska komisija vztraja pri arbitražnem postopku med Hrvaško in Slovenijo, ni pravne podlage. Komisija se ne bi smela vključevati v spore o meji med državami članicami, je še zapisal in nadaljeval, da ne verjame, da kateri koli od tovrstnih sporov vpliva na uveljavitev zakonodaje EU, kot to v pismu navaja komisija.
Predsednik hrvaške vlade je tudi spomnil, da je bila komisija zelo dobro seznanjena s hrvaškimi stališči že v začetku septembra, ko jih je Timmermansu predstavila in pojasnila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.
"Še vedno smo prepričani, da je edina odločitev, ki jo lahko to ad hoc sodišče sprejme kot posledico ravnanja ene od strani, njegova razpustitev, kar bi bilo v skladu z najvišjimi pravnimi, moralnimi in etičnimi standardi, ki se jih mednarodno pravosodje mora držati."
Poudaril je tudi, da je Hrvaška takoj po sprejeti odločitvi o izstopu iz arbitražnega sporazuma predlagala Sloveniji, naj državi nemudoma začneta iskati drug način reševanja ozemeljskega spora. Izrazil je obžalovanje, da je Ljubljana ponudbo zavrnila, a ta ostaja na mizi. Po njegovem je to edina pot za izhod iz slepe ulice, v kateri sta se državi znašli.