Socialdemokratu Ivu Josipoviću, pravniku, politiku in glasbeniku, je z današnjo zmago v drugem krogu predsedniških volitev uspelo, da bo postal tretji hrvaški predsednik. Josipović, ki mu mnogi pripisujejo suhoparnost in nekarizmatičnost, je v hrvaškem javnem življenju dejaven že četrt stoletja.
"Dragi prijatelji, dame in gospodje, državljani in državljanke Republike Hrvaške, vsem se zahvaljujem, ker ste se udeležili volitev in dali glas tistemu, za katerega ste mislili, da je boljši", je dejal Josipović. Svoje privržence je še pozval, na počakajo na uradne rezultate, da bi potem skupaj proslavljali. Zahvalil se je tudi svojim sodelavcem in vsem protikandidatom.
"Tekmovali smo in ob polnoči bomo videli, kdo je zmagal. Želim vam, da tudi vi proslavite ta praznik demokracije. Hvala lepa", je izjavil Josipović, ki so ga burno pozdravili najbližji sodelavci in številni privrženci. Josipović se je pred tem zahvalil vsem tudi na spletni socialni mreži Facebook.
Vodja Josipovićeve predvolilne kampanje Mirando Mrsić je po objavi rezultatov vzporednih volitev dejal, da so te pokazale določen trend, kljub veliki prednosti pa je na končne izide treba še počakati. Ocenil je, da se bodo volilni izidi verjetno spreminjali, vendar pa je jasno, "da so državljani izbrali evropsko in sodobno Hrvaško, ne pa tisto državo, ki se je ne želimo spominjati", je poudaril.
Njegov kolega iz Bandićevega volilnega štaba Duško Ljuština ga je pozval, da naj "obdrži dostojanstvo in naj ne nadaljuje kampanjo in ločuje hrvaškega naroda". Poudaril je, da rezultati vzporednih volitev ne vključujejo diaspore, ter da bo "slika drugačna, ko bodo izidi popolni". Dejal je, da ni razloga, da bi bili žalostni ali nezadovoljni, ker je Bandić kot prvi neodvisni kandidat dosegel drugi krog hrvaških predsedniških volitev.
Josipović bo prvi socialdemokrat v uradu hrvaškega predsednika in tretji hrvaški predsednik, in sicer za Franjem TuÄ‘manom in Stipetom Mesićem, ki sta bila predsednika Hrvaške po deset let. Mesić bo predal dolžnost novem predsedniku 18. februarja, in sicer na slovesnosti na zagrebškem trgu svetega Marka, na katerem sta tudi poslopji vlade in sabora.
Znano je, da je bil Josipović kot socialdemokratski poslanec v saboru eden izmed redkih, ki je nasprotoval arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa je kot pravnik poudarjal, da je bil sporazum sprejet in ga Hrvaška mora spoštovati.
"Nasprotoval sem arbitražnem sporazumu, ker mednarodno pravo zelo jasno govori, kjer je meja med Hrvaško in Slovenijo. Sporazum je veliki poraz vlade in diplomacije, a je bil sprejet in Hrvaška ga mora spoštovati", je med drugim izjavil v predvolilni kampanji.
"Prizadevam si za vstop Hrvaške v EU, še naprej pa menim, da je to bilo možno doseči tudi brez takšnega sporazuma. Upam, da izid arbitraže ne bo pripeljal do izgube ozemlja," je v enem izmed predvolilnih intervjujev dejal Josipović, sicer doktor prava, univerzitetni profesor in skladatelj.
Večje pozornosti javnosti je bil deležen, ko je napovedal svoje predsedniške ambicije. Na lanskih julijskih strankarskih volitvah je osvojil več glasov kot njegov strankarski kolega Ljubo Jurčić in se je kot prvi med kandidati odpravil na pot k predsedniškemu mandatu.
Največ, a ne dovolj glasov, je dobil že v prvem krogu 27. decembra, ko je dobil skoraj tretjino glasov od dobrih 44 odstotkov volivcev, ki so se volitev udeležili. Dobil je 18 odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem, nekdanjim strankarskim kolegom Milanom Bandićem, s katerim sta delila članstvo tudi v hrvaški Zvezi komunistov. Josipović se je med jugoslovanske komuniste vpisal leta 1980, po preobrazbi stranke v socialdemokratsko, pa je tudi napisal prvi statut SDP.
Leta 1993 je zapustil politiko in se posvetil pravu in glasbi, a ga je zdaj že pokojni predsednik socialdemokratov Ivica Račan pregovoril, naj se vrne v politiko leta 2003, ko je postal poslanec v saboru. Pred tem je sodeloval v hrvaški pravni delegaciji, ki je zastopala državo pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Z geslom njegove kampanje "Pošteni predsednik za pravično Hrvaško" pa je pravnemu strokovnjaku za haaško sodišče uspelo prevzeti dirigentsko palico, s katero bo sedaj vodil hrvaški politični orkester. Med predvolilno kampanjo je tudi poudarjal, da so mu blizu liberalno-socialna politična usmeritev in prizadevanja za človekove pravice v stilu ameriškega predsednika Baracka Obame.
A tudi tisti, ki so mu izrazito naklonjeni, so priznavali, da je uglajeni profesor Josipović ponujal vsebino brez stila, da je bil kot govorec kompetenten in jasen, hkrati pa dolgočasen in brez energije. Tudi sam je povedal, da je vse dosegel, ne da bi udaril po mizi. Kljub temu je prepričal hrvaške volivce, ki so ga tako danes izbrali za tretjega hrvaškega predsednika.
Na zapuščeni otok bi s seboj vzel klavir in knjigo "Janson's History of Art", je dejal v anketi, ki so jo v Jutarnjem listu izvedli med predsedniškimi kandidati pred prvih krogom volitev. Takrat je tudi dejal, da nima priljubljenega parfuma in poudaril, da je "redna higiena najboljši parfum". Zaradi te njegove izjave se je na spletni strani index.hr glede Josipovića pojavil zapis v stilu starega hrvaškega pregovora za človeka brez posebnosti, da "niti ne smrdi niti ne diši".
Njegov temeljni koncept nove pravičnosti sicer ne diši marsikomu na Hrvaškem. Gre za družbenopravni okvir za ustvarjanje boljše hrvaške družbe, s katerim bi premagali socialno nepravičnost in travme tranzicije ter redefinirali družbene vrednosti. "Z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu bom ustvaril varno državo za njene državljane", vztrajno ponavlja Josipović, ki je bil leta 1957 rojen v Zagrebu.
V Zagrebu je končal tudi pravno fakulteto in doktoriral iz kazenskega prava. Leta 2008 so ga na Hrvaškem razglasili za pravnika leta. V preteklosti je zastopal Hrvaško na mednarodnih sodiščih in opravljal pravne misije v tujini za Svet Evrope. Je tudi član mednarodne organizacije World Academy of Arts and Science.
Poleg doktorata pravnih ved je Josipović končal tudi glasbeno akademijo. Za svoje, predvsem komorne skladbe, vključno s tistimi za simfonični orkester, je sprejel več hrvaških in mednarodnih nagrad, kot je nagrada Evropske radijske unije.
Njegove skladbe so objavljene na približno 20 kompaktnih ploščah, izvajajo pa jih glasbeniki iz celega sveta. Poleg pravne fakultete je poučeval tudi na glasbeni akademiji, tekoče govori angleško, zna tudi nemščino.
Poročen je z univerzitetno profesorico prava Tanjo, s katero imata hčerko Lano. Kot svoje premoženje je prijavil dve stanovanji v velikosti 138 in 110 kvadratnih metrov v Zagrebu in dva avtomobila, mazdo pet in opel merivo.