Revija Reporter
Svet

Je Lenin res umrl zaradi sifilisa?

STA

4. maj. 2012 9:30 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Na medicinski fakulteti univerze v Marylandu v ZDA vsako leto organizirajo konferenco, na kateri preiskujejo vzroke smrti slavnih ljudi. Na letošnji konferenci, ki se začenja danes, se bodo tako osredotočili na smrt nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iliča Lenina, ki v nasprotju s prepričanji naj ne bi umrl zaradi spolne bolezni.

Po navedbah strokovnjakov so se med možnimi vzroki Leninove smrti znašli stres, zgodovina zdravstvenih težav njegove družine in morda celo zastrupitev. Z novimi podatki so raziskovalci ovrgli sicer priljubljeno teorijo, da je Lenin umrl zaradi spolno prenosljive bolezni, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Leninove zdravniške kartoteke sta ponovno pregledala nevrolog univerze v Los Angelesu Harry Vinters in ruski zgodovinar Lev Luri. Lenin je bil ob smrti star 53 let, pred smrtjo leta 1924 pa je doživel več kapi, za katere vzroki niso bili znani.

S takratno obdukcijo so ugotovili, da so bile krvne žile v njegovih možganih izjemno otrdele, česar strokovnjaki niso znali razložiti, je povedal Philip Mackowiak, eden od organizatorjev konference. Lenin je bil ob smrti namreč še razmeroma mlad, pri njem pa tudi niso zabeležili dejavnikov tveganja.

Lenin namreč ni kadil, kadilcev tudi nikoli ni pustil v svojo bližino. Prav tako ni imel sladkorne bolezni, prekomerne telesne teže, obdukcija pa ni pokazala, da bi imel visok krvni tlak, je pojasnil Mackowiak.

Ob času Leninove smrti je med Rusi zavladalo prepričanje, da je umrl zaradi sifilisa. Pred smrtjo so ga s primitivnimi zdravili takratnega časa celo zdravili zaradi te spolne bolezni. Ta sicer lahko povzroči kapi, vendar pri Leninovih simptomih in kasnejši obdukciji niso zasledili nobenih dokazov o sifilisu.

Strokovnjaki sedaj ugotavljajo, da je bila za Lenina morda usodna družinska zgodovina zdravstvenih težav. Njegov oče je namreč umrl pri podobni starosti, star je bil 54 let. Najverjetneje sta bila oba nagnjena k otrdelosti arterij. Dejavnik tveganja za kap je lahko tudi stres, nevrologi pa poudarjajo, da je bil Lenin nenehno pod stresom. Ves čas je bil denimo obkrožen z ljudmi, ki so ga hoteli usmrtiti, pojasnjuje Vinters.

Strokovnjak za rusko zgodovino in politiko Lev Luri pa meni, da je kljub več kapem Lenina s strupom nazadnje pokončal nekdanji sovjetski diktator Josip Stalin. Vinters ob tem pravi, da je ta teorija možna.

Leninovo zdravje se je v zadnjih letih pred smrtjo močno poslabšalo. Leta 1921 je pozabil besede nekega pomembnega govora, po eni od kapi pa se je moral ponovno naučiti govoriti in pisati z levo roko. Po eni od naslednjih kapi Lenin ni mogel več govoriti, ena stran njegovega telesa pa je ostala paralizirana.

Luri ob tem pravi, da si je Lenin kasneje dovolj opomogel in je leta 1924 celo praznoval novo leto in odšel na lov. Lenin je sicer podpiral Stalinov vzpon na oblast, a se je kasneje morda zavedel, da je storil napako, in se je povezal z Levom Trockijem, zaradi česar naj bi Stalin Lenina zastrupil, je pojasnil zgodovinar. Kot pravi Luri, je zastrupljanje kasneje postalo Stalinova najbolj priljubljena metoda, s katero se je odkrižal sovražnikov.

Vinters, ki je preučil poročilo obdukcije in Leninovo zdravstveno zgodovino, pravi, da toksikoloških testov, ki bi lahko dokazali zastrupitev, takrat niso opravili. Poročila iz časa okoli Leninove smrti naj bi tudi dokazovala, da je Lenin le nekaj ur pred smrtjo govoril in bil povsem dejaven. "Zatem pa je doživel niz zelo hudih krčev, kar je precej nenavadno za nekoga, ki ga zadane kap," dodaja Vinters.

Konferenco na marylandski univerzi sicer pripravijo vsako leto, na njej pa so v preteklosti že preiskovali vzroke smrti Krištofa Kolumba, Simona Bolivarja, Abrahama Lincolna in Tutankamona, še navaja AP.