Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da je Osmansko cesarstvo od leta 1915 dalje vodilo načrtno politiko sistematičnih množičnih pobojev, v katerih je umrlo do 1,5 milijona pripadnikov armenskega naroda, pa tudi pripadnikov drugih krščanskih manjšin v tedanjem Osmanskem cesarstvu.
Podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin Organizacije Združenih Narodov je navedene tragične dogodke že leta 1985 označila za genocid. Svet Evrope je takšno stališče zavzel leta 2001, Evropski parlament pa ga je prevzel v lanskem letu ob 100. obletnici genocida. Lani je navedeno tragedijo označil za genocid tudi papež Frančišek, ki je bil nato deležen neprimernih in ostrih napadov s strani Turčije, naslednice nekdanjega Osmanskega cesarstva.
Genocid nad armenskim ljudstvom je doslej prav tako obsodilo že 30 držav, nazadnje, včeraj tudi Nemčija. Skrajni čas je, da se jim kot članica Združenih narodov, Sveta Evrope in Evropske unije pridruži tudi Slovenija ter s sprejemom ustrezne resolucije v Državnem zboru izkaže pripadnost človekoljubju ter spoštovanje do resnice.
Resolucija pa ni potrebna zgolj zavoljo preteklosti, ampak predvsem v luči sedanjosti in prihodnosti. Živimo namreč v času, ko so različne narodnostne, verske ali kako drugače opredeljene manjšine v mnogih delih sveta ponovno izpostavljene načrtnemu in sistematičnemu množičnemu preganjanju in uničevanju. Državni zbor bi moral slovenski zunanji politiki z resolucijo naložiti, da te nevarnosti, kakor tudi druge očitne in grobe kršitve univerzalnih človekovih pravic širom po svetu pozorno spremlja in nanje javno opozarja z ustrezno mero samozavesti in odločnosti.
V Društvu Evropska Slovenija javno pozivamo predsednika Republike g. Boruta Pahorja, predsednika Državnega zbora g. dr. Milana Brgleza, predsednika vlade g. dr. Mira Cerarja in vse parlamentarne stranke, poslanke in poslance, da po pripravi ustreznega predloga s strani vlade Državni zbor Republike Slovenije še v letošnjem letu sprejme ustrezno resolucijo.
Društvo Evropska Slovenija, 3. 6. 2016