Ameriški pravosodni organi lahko po ameriški zakonodaji preiskujejo korupcijske prakse podjetij, ki bodisi kotirajo na borzi v ZDA ali pa se primeri dotikajo ameriških državljanov oz. rezidentov. Alstom je na newyorški borzi kotiral do leta 2004.
Alstom je tako po tem, ko ga je preiskava ameriških tožilcev močno obremenila, priznal, da so njegovi zaposleni podkupovali v Indoneziji, Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih in Tajvanu. Skupaj naj bi Alstom podelil za 75 milijonov dolarjev podkupnin, da bi pridobili za okoli štiri milijarde dolarjev poslov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V središču zanimanja ZDA se je znašla 118 milijonov dolarjev težka pogodba, s katero je francoski velikan dobil posel v Indoneziji, in sicer za dobavo kotlov za termoelektrarno v Tarahanu na južni obali Sumatre.
Alstom se je po priznanju krivde z ameriškim ministrstvom za pravosodje dogovoril, da bo plačal nekaj nad 772 milijonov dolarjev (malo nad 631 milijonov evrov) kazni, zavezal pa se je tudi, da takšnega ravnanja ne bo ponovil. Če bo sodišče kazen potrdilo, bo to največja kazen, ki jo je kako podjetje kadar koli plačalo po zakonu o tujih koruptivnih praksah.
Ameriško ministrstvo višino kazni upravičuje z razsežnostjo spornih dejanj, s predhodno zgodovino podobnega vedenja, s pomanjkljivimi preventivnimi mehanizmi v družbi in s tem, da v Alstomu dolgo časa niso sodelovali z oblastmi.
To pa ni edina težava, s katero se trenutno sooča francoski velikan. V Veliki Britaniji so ga tako oblasti obtožile, da je britanska podružnica Alstom Power Ltd ravnala koruptivno pri poslu v Litvi. To ni prva preiskava proti Alstomu na Otoku.
Alstom se je kot dobavitelj glavne tehnološke opreme znašel tudi v preiskavi, vezani na šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) v Sloveniji. Francosko podjetje naj bi namreč nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku dalo provizijo za posredovanje v zadevi obnov blokov pet in šest. Rotnik je prav zaradi tega trenutno v priporu.