Jedrski sporazum določa, da ima lahko Iran na zalogi največ 300 kilogramov urana, obogatenega do stopnje 3,67 odstotka.
Napetosti med Iranom in Zahodom se sicer stopnjujejo, odkar so ZDA maja lani enostransko izstopile iz tega mednarodnega sporazuma. Iran je maja letos začel tudi sam postopoma odstopati od dogovora. Med drugim je začel bogatiti uran nad dovoljeno mejo.
Teheran ob tem napoveduje, da bo septembra izvedel tretjo fazo odstopa od sporazuma, če preostalih pet podpisnic ne bo našlo načina, kako se upreti ameriškim sankcijam proti Teheranu. V okviru tretje faze bi Iran ponovno zagnal reaktorje s težko vodo, da bi lahko proizvajali plutonij. Uran pa bi lahko obogatil tudi do 20 odstotkov.
V središču spora je v zadnjih mesecih Hormuška ožina, ki je ključna za globalno trgovino z nafto. Tam je Iran po navedbah ZDA izvedel že več napadov na tankerje, kar pa Teheran zavrača. ZDA si prizadevajo za vzpostavitev misije za varovanje trgovine prek ožine. Zaenkrat sta udeležbo pri misiji potrdila Izrael in Velika Britanija, medtem ko so druge evropske države zadržane.
Iran hrani 370 kilogramov urana, obogatenega na 4,5 odstotka
Iran hrani 370 kilogramov urana, obogatenega na 4,5 odstotka, je sporočila iranska jedrska agencija. Obe vrednosti sta v nasprotju z dogovorom o iranskem jedrskem programu iz leta 2015, navaja nemška tiskovna agencija dpa.